Milan Ramšak Marković

Trilogija o mestih in ljudeh

MY NAME IS MEDEJA, Zürich, Švica

DEŽEVEN DAN V GURLITSCHU, Celovec, Avstrija

ENA LEPA APOKALIPSA, Maribor, Slovenija

II

Deževen dan v Gurlitschu

Celovec, Avstrija

Za Nino, z mnogo ljubezni in veliko hvaležnosti za vso pomoč

in podporo, ki mi jo je nudila med pisanjem tega besedila

Opomba: V tem besedilu se odvijajo prizori, ki niso linearni v času in prostoru. Prehodi med fragmenti so grafično prikazani z nekaj pikicami (. . .). Takšen princip teži k skromni scenografiji in mizansceni, ki podpira hitre in nepričakovane spremembe.

Udobno meščansko stanovanje Petra in Ingrid Winkler v predmestju Celovca. Pri njiju na obisku sta David, njun vrstnik, in njegova partnerka Sofi, ki je približno petnajst let mlajša. Konec večerje, v kateri sta oba para očitno uživala.

Pogovarjajo se Peter in David; Ingrid in Sofi.

PETER: Pri mojih je blo to zmeri isto, oče je vedno kupoval novega volva, in ko je šel iz garancije, ga je prodal in kupu novga.

DAVID: Ja.

SOFI: Nisem ujela, jaz niti ne gledam televizije. Zadnjih par let Netflix včasih, to je pa tud to.

PETER: Okol tega ni blo debate. Samo volvo. Ampak jaz sem pa sovražu vse v zvezi s tem avtom.

INGRID: Tudi jaz ne utegnem, še posebi zdej, ko je sezona ločitev. Ampak je pa nekaj lepega v tem, da ne rabiš zbirat, kaj boš gledal, da samo gre in gre in gre. A ne?

DAVID: Zakaj?

PETER: Ti stari škatlasti volvoti. Kot da že sam dizajn govori, da tu ni in tud ne rab bit kakršnega koli karakterja. Na prvem mestu je funkcionalnost, vse ostalo pa je nepomembno. Krsta. Dobesedno, da te v tem pokopljejo.

SOFI: Čaki, kaj si rekla, sezona ločitev?

INGRID: Ja mi temu tko rečemo … pisarna je polna pozno poleti, zgodaj jeseni. Iz nekega razloga se vsi takrat ločujejo. Mi temu rečemo „sezona“. „Sezona se je začela!“ (se smeje) Grozno.

PETER: Zdej pa, evo, kupujem nov avto in – ugan, katerga gledam?

DAVID: Volvota?

SOFI: Jaz bi prej rekla zgodnja pomlad.

INGRID: Zakaj?

SOFI: Ne vem, tko se mi zdi … tuki je zima tko depresivna, da grem sama seb na živce, kaj šele kdo drug.

PETER: Ma ja, okej, sej plačaš mal več, ampak zdej jih res delajo tko, da zgledajo top. Plus realno je to najbolj zanesljiv avto. Že leta je v vseh raziskavah na prvem mestu.

DAVID: V kakšnem smislu?

PETER: Kaj v kakšnem smislu?

INGRID: Ja, res je. Jaz si vedno pozimi tko splaniram, da med vikendi pobegnem nekam, kadar le lahko … Ampak ja, zima je tuki res grozna. Od kod so tvoji?

SOFI: Z Dunaja. Jaz sem rojena na Dunaju.

INGRID: Se pravi rojena Dunajčanka, super.

DAVID: V kakšnem smislu zanesljiv? Sprašujem, ker v smislu elektronike, pa kok se kvari, je nek dober japonc vedno bolj zanesljiv.

PETER: Ma ja, mislim tko, kar se tiče varnosti, udobnosti in to … en tak resen družinski avto.

INGRID: A boš mogoče še mal kave?

SOFI: Hvala, okej sem.

DAVID: Bolj en tak middle age avto.

PETER: Ja lej, srednja leta vsak izkazuje na svoj način.

Oba se nasmejeta, očitno je David dojel namig na svojo mlado partnerko.

DAVID (se smeje): Jebi se!

Smeh pritegne pozornost žensk.

PETER: Ja, a ni tko?

DAVID: Absolutno, jaz na primer kupujem drage parfume. To je zdej moj hobi.

INGRID: Drage parfume?

DAVID: Drage parfume. En jebeno dober metro moment. Povohi.

Ingrid povoha.

INGRID: Mmm, super je.

DAVID: Enigma roja. Na samga sebe se mi dvigne, ko to zavoham.

Sofi zavije z očmi.

SOFI: Kok si naporn.

PETER: Ti si, prijatelj, šel čist adijo.

DAVID: Ej, ampak ne smem – tega vam še nisem govoru – ne smem ga met gor v službi. Prepovedal.

INGRID: Kaj so prepovedal, parfume?

DAVID: Prepovedal so parfume.

INGRID: Dobr no, zdej si pa že zmišljuješ …

SOFI: Res je, res.

DAVID: Prejšen mesec smo dobil okrožnico. Da prosijo zaposlene na fakulteti, da nehajo uporabljat parfume zarad študentov, ki so potencialno, pazi to, potencialno! alergični.

PETER: Idiotizem.

DAVID: Ne, jaz pa verjamem, da oni zares trpijo. To ni čist kr tko sam afnanje. Razvil so receptorje za trpljenje. Neka potencialna alergija, ki je mi ne bi niti opazil, njih ogroža. Njih ta parfum zares ogroža. Vse jih ogroža, trigira. In pol dobiš današnjo generacijo mladih. Na eni strani maš te, ki so alergični na vse … alergični na življenje, na drugi so pa mali neonaciji. Ne vem, kako je to tuki v Celovcu, ampak Dunaj jih je poln, a ste to opazil?

INGRID (Davidu): Kaj, a prov svastike in vse to?

SOFI (Petru): A mi prosim podaš mineralno?

PETER (Sofi): Izvoli.

Peter poda Sofi steklenico mineralne vode.

DAVID (Ingrid): Ne, ne, ne. To ni več politika 20. stoletja, zdej so v modi te hibridne forme, veš, no, te neki … postmoderni frankenštajni. Vse je kao zajebancija.

INGRID: Sovraštvo je sovraštvo.

DAVID: Sovraštvo je seveda sovraštvo. Itak. Sovraštvo je sovraštvo. Cilji so isti, sovraštvo je vedno sovraštvo, ampak to zdej ni v ospredju. Ker ne sme bit. A veš, kaj mi govorijo moji študenti, nihče ne reče iz prve „jaz sem naci“ al pa da ti rine, ne vem, svastiko v obraz al da govori o rasi, ne, ne, ne. Zdej te al zajebava z nekimi memi žabe in takim sranjem … al je pa vegan.

SOFI: Dobr, David, zdej si pa res zapretiraval.

DAVID: Ne, resno …

INGRID: Maš kej proti veganom?

DAVID: Čaki, ni v tem stvar, posluši …

David vzame vino, da bi si natočil v svoj kozarec, ampak je buteljka prazna.

PETER: Aha, evo.

Peter vstane, da vzame novo buteljko.

DAVID (Petru): Hvala … (Sofi) Resno, pravim ti, prvo, kar ti reče, je, da je vegan. In zares tud je vegan. In skrbi ga globalno segrevanje.

PETER: Dobr kaj, in ima … Roso Luxemburg na zidu?

DAVID: Ne, ampak se pa rajca na te neke kao pozitivne, moralne politike, kao … zdravo življenje, proti drogam in alkoholu, narava gor dol, hkrati pa sovraži migrante, boji se muslimanov, ženske morjo bit v kuhni in pedre bi moral pobit pa tko … en tak fajn džez standard. In to gre vse lepo skupi.

SOFI: To si je itak vse skupi lepo zmislu, ker sovraž vegane.

DAVID: Ne sovražim veganov, sovražim njihov greh.

Pavza. Peter je odprl vino, toči ga Davidu. Zaboli ga desno zapestje in si ga podrgne.

INGRID: A si okej? Kaj maš to z roko?

PETER: Neki me boli, ne vem, brezveze. (pavza) David rad to tko humorno predstavi, ampak v bistvu ma prov. Situacija se po hitrem postopku radikalizira. Samo poglejte naš parlament. In to ne samo pri nas, pazi ti Švedsko, Italijo, Madžarsko … Vlada politika izrednega stanja. Samo vprašanje časa je še, kdaj bo volk spet sleku ovčjo kožo.

INGRID: Ne verjamem, da bo dejansko direktno nasilje.

PETER: Pa sej je že. Sej sem ti razlagal, kaj vse sem vidu na meji.

SOFI: Res je velik nasilja. Tud Dunaj ni več isti, kot ko sem bla jaz mejhna.

Pavza.

DAVID: Jao, kok smo zdej zamoril. Ajde, na zdravje vsi, zaenkrat še ni vojne.

INGRID: Sofi, a boš ti vozila, a ne?

SOFI: Ja, ja.

INGRID (se smeje): Lej, rajš vprašam.

DAVID: Jaz most definitively ne bom vozu.

SOFI: A veš, da mi je obljubu, da bo nehu pit, ko bom noseča?

Ingrid z zanimanjem pogleda Sofi.

DAVID: Kriv sem.

PETER: Joj, Sofi …

SOFI: Mlada, naivna, vem, vem …

DAVID: V svoj zagovor, nikol nisem reku, da sem moralni steber.

SOFI: To je res. A vam je David reku, da je bil on moj profesor …

PETER: Omenu je, ja …

DAVID: Ena klasika.

SOFI: Dobr, ampak lahko se pohvalš vsaj s tem, da si počaku eno leto po koncu mojga faksa, da si me povabu na dejt.

DAVID: Ja, džentelmen, lepo prosim. Jaz nisem tak kot drugi pedofili.

SOFI: Dobr no, David, a res …

PETER: Se pravi, si študirala književnost?

SOFI: Komparativistiko. Zdej pišem magisterij o feminističnih avtoricah in aktivistkah na prehodu v 20. stoletje, s fokusom na Adelheid Popp.

PETER: Ja?

SOFI: Lih sem končala en intervju z Laro Wolk, ki sva ga delali par tednov. Čist me je navdušla.

INGRID: Noseča si?

David in Peter se diskretno spogledata.

SOFI: Aha.

INGRID: V kerem mescu?

SOFI: Tretjem.

INGRID: David nam ni nč povedal … lepo, čestitke.

DAVID: Zato sem tud hotu, da vidva prideta k nama.

Kratka neprijetna pavza, v kateri Sofi skorajda ne opazi, da se nekaj dogaja. Nato Peter zamenja temo.

PETER: Sofi, to te bo sigurno zanimal. A veš, kdo je bla sestra praprababice od Ingrid? Auguste Fickert.

SOFI: A res? Kok dobr! David, zakaj mi pa tega nis reku?

DAVID: Sori, frende sprašujem o družinskem drevesu samo do tretjega kolena. Več od tega se mi zdi mal perverzno.

INGRID: Mah, sej to so neki daljni sorodniki.

PETER: A je tko, sestra od praprababice?

INGRID: Neki tacga. (se nasmeje) Sej u glavnem o njej vem samo to, kar sem prebrala, oči se ni nikol hvalil s tem, da je ona naša prednica.

DAVID: A hočeš rečt, da feminizem v Celovcu ni najbolj priljubljena tema? Shocking.

INGRID: Mam pa eno stvar, za katero oči prav, da je bla njena … ena verižca, ki mi je zlo ljuba.

SOFI: A prou od Auguste?

INGRID (se nasmeje): Ja, tko mi je reku, jaz pa rada verjamem, da je bla res njena … evo, ti jo pokažem …

Vstane in gre do majhne komode, v kateri ima spravljen nakit.

/…/