Mnoge nepozabne iz te knjige so (bile) žal pozabljene, spregledane ali nepoznane. Pričujoča izdaja, ki daje petdesetim izjemnim ženskam podobo, glas in mesto v družbi ter zgodovini, je zato še toliko bolj dragocena, odgovornost vseh sodelujočih, da ustvarijo knjigo, ki ne bo »šla mimo«, pa bržkone toliko večja. Kako jim je uspelo?
Z dokončnim odgovorom na to vprašanje ne bom zavlačevala do sklepnega odstavka, saj je bil jasen že med branjem – uspelo jim je odlično. Sodelujočih je bilo pri projektu Nepozabne veliko: dvajset avtoric besedil, deset ilustratork, dve recenzentki, oblikovalka, lektorica, dve urednici (urednica knjige in urednica besedil) in likovna urednica ter likovni urednik, edini moški v sicer docela ženski družbi. Veliko število vpletenih je verjetno že samo po sebi dovolj, da se zavemo zahtevne in dobro odigrane uredniške vloge vseh štirih, torej Alenke Veler, Ane Ugrinović, Tanje Komadina in Pavleta Učakarja.
Zdaj pa le na začetek, k vprašanju, kaj ta vsebinsko bogata in organizacijsko zahtevna knjiga ponuja? V njej gre za predstavitve petdesetih žensk, ki so bile izjemno uspešne na različnih področjih, od umetnosti do športa in vsega vmes, tem besedilom sledi dodatek Da ti bo pri branju lažje …, ki je nekakšen slovarček mlajšim morebiti manj poznanih pojmov, v njem bomo našli tako »dodiplomski študij« kot »uršulinke« itd. Temu sledi spremna beseda Veronike Tašner, docentke za področje sociologije vzgoje na Oddelku za temeljni pedagoški študij na Pedagoški fakulteti, ki je tudi avtorica idejne zasnove knjige. Besedilo z naslovom Nepozabne ženske našega prostora ali o izstopu iz pozabe in vstopu v kolektivni spomin začne z anekdoto (opiše svoje prvo srečanje z Ivano Kobilica), nato pa popiše genezo pričujoče knjige, ob čemer se seveda dotakne tudi ciljev in ciljne skupine bralcev. »Vodila nas je želja, da bi mladostniki in mladostnice, ki smo jim knjigo namenile, bolje spoznali vsaj petdeset nepozabnih žensk iz našega neposrednega okolja. Žensk, ki so vsaka na svojem področju orale ledino, pustile neizbrisljiv pečat in na različnih poljih sooblikovale našo skupnost in naš prostor ter mnogim generacijam omogočile, da v življenju počno, kar je bilo pred tem prepovedano. /…/ poskuša ta knjiga vsaj malo popraviti spregled, ki je na delu v nacionalnem spominu, in opozoriti na nepozabne ženske ter s tem prispevati k večji prepoznavnosti in družbeni moči žensk.« Knjiga je bila sestavljana z mislijo na otroke tretje triade osnovne šole, a avtorica spremne besede ugotavlja, da »v resnici nagovarja širše bralno občinstvo brez starostnih omejitev,« čemur vsekakor pritrjujem. Knjigo sklepajo Zahvala avtoric in skrbno navedeni Viri in literatura.
Kako so strukturirana posamezna poglavja oziroma predstavitve posameznih žensk? Vsako obsega štiri strani, od tega eno zaseda portretna ilustracija, v katero je vsakokrat vkomponiran tudi kak citat portretiranke. V levem kotu zgoraj vselej najdemo letnico rojstva in smrti, pod imenom in priimkom je zapisana oznaka, ki osebo najbolje povzema, oziroma mini opis posameznice (pionirka slovenskega podjetništva Evgenija Šumi je opisana kot »drobna ženska z generalsko držo«; urednica, pisateljica, publicistka in narodna buditeljica Marica Nadlišek Bartol kot »urednica na kolesu«, prva slovenska hotelirka Jula Molnar kot »molčeča vizionarka, ki je izgubila vse«, antropologinja in etnologinja Branislava Sušnik kot »redka živalca« itd.), zraven pa je navedeno še področje njenega delovanja. Besedila, ki sledijo, so zastavljena tako, da opišejo družinske okoliščine in poklicno pot, vključijo anekdote, v ozadju pa se v nekaj potezah izrisuje tudi duh časa in (tedanje) družbe; nekatera besedila so spotoma kritična tudi do položaja žensk v današnji družbi. Predstavitvena besedila so ravno pravšnje dolžine, izbor informacij pa vselej zanimiv, podan na komunikativen in jasen način. Posebej velja izpostaviti besedilo o Ljubi Prenner, v katerem avtorica domiselno uporablja mešane spolne zaimke (že v opisu področja delovanja preberemo: odvetnik, pisateljica), ki so v skladu z naslednjim opisom: »Morda bi lahko rekli, da je bila oboje, tako moški kot ženska, nekaj od tega ali pa celo nič od tega.« Besedila znajo tudi v primeru, ko gre za ženske, ki so v naši zavesti razmeroma dobro zasidrane – največkrat zato, ker so vključene v učne načrte –, postreči s kakšno novo ali manj znano informacijo, kar le potrjuje predpostavko, da presegajo zgolj mlade bralke in bralce (na tem mestu moram poudariti, da knjiga vsekakor ni le za dekleta in ženske!) ter z lahkoto dosežejo tudi odrasle. Zbirka izvirnih (mladinskih) slovenskih poučnih knjig je tako torej bogatejša še za eno, ki svoje delo opravlja tako, kot se spodobi – nevsiljivo in kratkočasno, da se komaj zavemo, kdaj smo obrnili nekaj manj kot dvesto štirideset strani.
Omenila sem že, da je pri pisanju omenjenih besedil sodelovalo kar dvajset avtoric, ki so seveda navedene v kolofonu, a se spodobi, da jih nanizam tudi na tem mestu: Milica Antić Gaber, Ana Duša, Živa Kos, Nika Kovač, Patricija Maličev, Metka Mencin, Nina Perger, Jasna Podreka, Špela Razpotnik, Sara Rožman, Irena Selišnik, Katja Stergar, Alenka Šelih, Nika Šušterič, Maja Tašner Vatovec, Veronika Tašner, Ana Ugrinović, Alenka Veler, Lea Vrečko, Zvonka Zupanič Slavec. Naštete pripadajo različnim profesijam in generacijam; enako velja tudi za ilustratorke, med katerimi bomo večinoma prepoznali stare znanke, to so: Bojana Dimitrovski, Tina Dobrajc, Samira Kentrić, Tanja Komadina, Polona Lovšin, Andreja Peklar, Ana Zavadlav in Huiquin Wang, z dvema izjemama, ki na področju knjižne ilustracije (še) nista zelo uveljavljeni oziroma posebej prisotni: Sabina Šinko in Helena Tahir. In ko sem že pri imenih – prav je, da omenim tudi Sanjo Janša, ki je zasnovala privlačno notranjost knjige. Zbirka portretov, ki izkazujejo različne pristope, od bolj humornih do bolj poetičnih (in seveda marsičesa vmes), ter so izdelani v množici različnih tehnik, je še ena plat knjige, ki prav gotovo brez posebnega truda vzbudi radovednost (tudi) odraslih bralk ali bralcev.
Knjiga Nepozabne je izšla (približno) v času, ko se je na naših knjižnih policah pojavilo še nekaj knjig (izvirnih slovenskih in prevedenih), ki izpostavljajo izjemne posameznice in posameznike, na primer knjiga Nike Kovač Pogumne punce in Znamenitni Žige X. Gombača in Jake Vukotiča. Seveda pa ni kakovostnih knjig nikoli preveč, še posebej, če so (mladim) bralcem ne le v užitek, temveč so lahko tudi v navdih.