Cmočka je strah. Neznansko strah. Ko v šoli zadnji čaka na svojo mamo, se boji, da so jo ugrabili gangsterji. Anja Papirček se boji pošasti, ki živi v luknji zraven njihove počitniške hišice v gozdu. Ko se Cmoček in Anja spoprijateljita, nekateri strahovi izginejo, drugi so premagani. Tudi tisti, ki jih skrivaj občuti Cmočkova mama.
Čudovita pripoved Anne Onichimowske, ki je med drugim prejela nagrado za življenjsko delo na področju otroške književnosti, pretanjeno in subtilno govori o soočanju s strahom in njegovem premagovanju. Ilustracije je pričarala Ola Woldańska-Płocińska.
Za vse, ki nas je že bilo kdaj strah. Tudi za odrasle!
Mnenja:
Alenka Štrukelj – Literarna lekarna
Eden od razlogov, zakaj se otroci lahko bojijo, da bodo ostali sami, je ta, da jim čas teče drugače kot nam, odraslim. Slikanica Skoraj me ni več strah poljske avtorice Anne Onichimowske Skoraj me ni več strah govori ravno o tem strahu, ki ga občutijo otroci, ko starši ne pridemo pravočasno ponje v vrtec, kakšni scenariji se jim lahko vrtijo v glavi, kaj vse se nam je lahko zgodilo. Govori pa tudi o nasilju v družini, in pošastih v gozdu, ki jih lahko premaga samo resnično prijateljstvo.
Skozi odnos med prisrčnima junakoma avtorica v zgodbi na nežen način predstavi vprašanje premagovanja takih in drugačnih strahov. Knjigo vidim kot zelo primerno izbiro za šolsko populacijo (8+), saj presega vprašanje otroških strahov v podobi pošasti izpod postelje in ob bok čisto konkretnim skrbem postavi tudi tiste, ki jih občutijo odrasli. Anna Onichimowska tematiko strahov učinkovito kombinira s temo prijateljstva, domišljije in sodobnih (enostarševskih in reorganiziranih) družin sredi sveta, polnega nevarnosti.
