Petletni Kamil je od rojstva slep. Pa se ga zaradi tega bojimo? Se nam neizmerno smili? Moramo zanj skrbeti na vsakem koraku? Seveda ne, čisto dobro se znajde sam! Kot vsak drug deček ima tudi on nore ideje in doživlja nenavadne dogodivščine. Razigran, zvedav in navihan fant se rad vozi s kolesom, se spušča po toboganu in igra nogomet. Pri soočanju s svetom mu ob strani stojijo starši in starejša sestra Suzana, s katero uganjata norčije in si včasih ponagajata. Toda kadar je treba, se vedno zavzameta drug za drugega.
Čudovite zgodbe za otroke od petega leta naprej so polne topline in optimizma. Spoznajte svet, v katerem se gleda z rokami.
- Zgodbe mladim bralcem približajo petletnega dečka, ki je tako zelo podoben njim samim, hkrati pa zaradi slepote precej drugačen.
- Pripoved, ki je polna optimizma, saj se glavni junak kljub težavam in nezgodam uspešno sooča z izzivi, ponuja veliko iztočnic za pogovor z mladimi bralci: o slepoti in čutilih, o drugačnosti, pa tudi o predsodkih in ravnanju okolice.
- Kratke zgodbe, napisane v preprostem jeziku, so nadvse primerne za bralce začetnike.
Knjiga je izšla s finančno podporo Evropske unije in s podporo ©POLAND Translation Program.
Mnenja:
Čeprav v knjigi torej prevladuje lahkotno, včasih tudi prav igrivo vzdušje, pa avtor ne pretirava z idilo in poleg že izpostavljenih »ostrih robov«, ki vključujejo predvsem neprimerne reakcije posameznikov, tako mlajših kot starejših, vanjo denimo vtakne tudi problematiko medvrstniškega nasilja, ki v enem od poglavij zadeva Kamila, v drugem pa njegovo – prav tako slepo – prijateljico iz vrtca. Ob njej avtor tudi nakaže, da je razlika, če si slep od rojstva ali pa vid izgubiš naknadno, kot se je zgodilo Eli, ki se ne more navaditi na dejstvo, da ne vidi več … Avtor nikjer ne gre v globino, ker to tudi ni njegov namen, a nakaže marsikaj in tako vendarle prikaže življenje posameznika in družine v vsej njegovi pestrosti in s širokim razponom čustev. Kot že rečeno zna poljski avtor, ki je sicer tudi zgodovinar in pedagog, to početi na osvežujoče veder način. V otroško literaturo torej prinaša topel, izjemno prijeten humor, ki mu ilustracije v nekoliko retro videzu dobro pristajajo.
O Kamilu, ki gleda z rokami je knjiga, ki otroke uči strpnosti, jih spodbuja, naj sprejemajo druge takšne, kot so. Če bi bili vsi enaki, bi svet izgubil svoje živahne barve in se potopil v monotonost, izgubil bi svojo pravo lepoto, ki se ne meri po ničemer drugem, kot po notranjih lastnostih človeka, po globini in odprtosti njegovega srca. Verjamem, da bo ta knjiga še posebej pomembna za otroke, ki se počutijo drugačne, izključene s strani vrstnikov.
Z otrokom se lahko med/po branju pogovarjamo o slepoti in prilagoditvah, ki jih slepe in slabovidne osebe potrebujejo, da se enakovredneje vključujejo v našo družbo. Knjiga nam pri tem ponudi veliko iztočnic.
