Tajne službe so se včasih zatekale tudi k nasilju in mučenju, da so iz ljudi izsilile podatke. Danes ni več tako: ljudje spontano pošiljajo svoje osebne podatke mreži, družabnim omrežjem in vsem spletnim stranem, ki jih obiščejo ali na katere se prijavijo, ter s tem nevede privolijo, da režim nenehno sledi njihovim dejavnostim. To bi lahko poimenovali prostovoljno suženjstvo, neodgovorno in nespametno. Nobene potrebe ni več, da bi nam kar koli vsiljevali s političnim nasiljem. Vse počnemo sami.
Ne tako daljna prihodnost. Ljudje živijo v pametnih domovih, obkroženi s pametnimi gospodinjskimi aparati, s pametnim pohištvom. Z veseljem nosijo komunikatorje, ki zavzeto zbirajo podatke o njihovem zdravju, počutju in razpoloženju, predvsem pa je prek komunikatorjev dostopna Mira. In Mira ve vse: kje je najboljša slaščičarna, katera pot do tja je najkrajša in kateri okus sladoleda je komu najbolj všeč. Mira ti zlahka izbere tudi idealnega partnerja. In Mira se nikoli ne zmoti. Svoboda je zgolj prividna, a le peščica ljudi ohranja trezen pogled, svoje znanje in razumevanje sveta pa krepijo – z vrhunsko literaturo. Pam, Tom, Vera in Aleks so najstniki s tipičnimi najstniškimi težavami, a so hkrati člani Fronte, ki načrtuje napad na Vlado …
Izjemno aktualen roman za vse generacije, s katerim Ballerini odpira oči ne le junakom, ampak tudi vsem nam.
Mnenja:
Urška Bračko – Bukla 162
Knjiga, ki je v prvi vrsti namenjena mladim, bo dala misliti tudi odraslim: se danes preveč zanašamo na tehnologijo, ji dajemo dostop do pomembnih osebnih podatkov, ji že prepuščamo nadzor?
Avtor pa poudari tudi ključno vlogo, ki jo ima literatura pri vzgajanju razmišljujočih in kritičnih posameznikov. Glavni junaki se namreč opolnomočijo z branjem klasikov, medtem ko njihovi vrstniki in preostanek družbe pregledujejo samo družbena omrežja. Dostopa do prave literature niti nimajo, saj je vladajoči režim tiskane knjige odstranil, elektronske pa cenzuriral in priredil. Roman je primarno namenjen mladim bralcem, je pa zanimivo branje tudi za odrasle in starše, ki lahko pri svojih otrocih vidijo, kako se je večina njihovega življenja preselila na splet in v digitalne naprave.
Roman hkrati močno poudarja pomen branja knjig in literature, opozori na pomen pisanja pisem na papir, pomen pisanja z roko … pomen iskrenega in intimnega (v nasprotju s tem, kar zdaj pogosto vsi počnemo, namreč obveščamo javnost o svojem življenju z objavami v družabnih medijih in se zgledujemo po drugih, predvsem po »vplivnežih«). “Živimo praktično v izložbi. Nenehno nas opazujejo in mi opazujemo druge. Včasih pomislim, da več časa porabimo za to, da življenje predstavljamo, kot za to, da ga živimo.”
Že več kot dvajset let piše italijanski pisatelj, novinar in psihoanalitik Luigi Ballerini romane za otroke in mladino. Pri tem izhaja iz svoje zdravniške prakse, saj se pogosto srečuje z otroki in najstniki, v ambulanti ali na šolah in v kulturnih centrih.
