Lukec in Lučka sta soseda. In prijatelja. Najboljša prijatelja. In če imaš takšno družbo, so tudi običajni dogodki vznemerljivi, pa naj gre za lupljenje jabolk, obisk strica, srečanje z nenavadno velikim psom ali ogled dojenčice. Zaradi njune neizmerne radovednosti in iznajdljivosti je vsak dan pustolovščina.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Mnenje:

Nina Prešern – Gospodična knjiga

Če ne bi odkrila Lukca in Lučke, v prebiranje kratkih zgodb morda ne bi nikoli začela verjeti in jih sinu niti ne bi tako intenzivno predstavljala. Tako pa sta ta nizozemska junaka, črno-bela deček in deklica, v zgodbah sta stara okoli 4 ali 5 let, nadvse navihana in pristna. Tako zelo, da proti volji svojih staršev domov privlečeta pravega kužka, Lukec se boji frizerja, zato iz salona zbeži z le napol postriženo pričesko, Lučka je vmes bolna, oba imata rada sladkarije, zelo veliko se igrata in včasih se, logično, čisto zares spreta. Odrasli v njun otroški svet vstopajo nevsiljivo in enakovredno, otroka se učita iz izkušenj in skoraj nikoli ne naredita vsega čisto prav.

Fotografija: Nina Prešern