Pokličite nas +386 (0) 14 372 101
Do brezplačne poštnine ti manjka še 20.00! Nadaljuj nakup
 

Knjige

Znižanje
Znižanje
Category:

Komplet knjig za otroke (4–9 let)

78.60 50.00

Literarni vlak, s katerim se peljejo izvrstne kratke zgodbe za lahko noč:

Opis

Piret Raud: Prismuknjene zgodbe

Prevedla: Julija Potrč Šavli
Vezava: trda
Število strani: 92

Opis:

Le kdo ne bi občudoval princese, ki ljubi ubijanje zmajev bolj kot kar koli drugega? In sočutno kimal ob strašno bojazljivem telefonu strica Ralfa? In se muzal ob zmedenem korenčku, ki se sprašuje, ali ni morda kitajsko zelje, ki se mu sanja, da je korenček?

S toplim humorjem in veliko mero čudaškosti bodo zgodbe odlične estonske pisateljice in ilustratorke Piret Raud zlezle pod kožo bralcem vseh starosti. Njeni junaki blestijo v prismuknjenosti, a premorejo tudi zvrhano kapo očarljivosti.

Zanimivost o avtorici

Tako mama kot oče Piret Raud sta se ukvarjala s pisanjem za otroke. Kot otrok se je mala Piret rada igrala na ozkih mestnih uličicah in dvoriščih romantičnih starih stavb. Pohajkovala je po okrušenih kamnitih zidovih in se tihotapila po temnih podstrešjih. Pozneje, med študijem na estonski Akademiji za umetnost, je po mestu postopala z risalnim blokom pod pazduho.

Spodbude za branje

  • Kako se obnašajo stvari, živali in ljudje v zgodbah, običajno ali nenavadno? Telefon, ki se boji zvonjenja, pujsek, ki ne zna kruliti, princesa, ki seka zmajem glave … Ste že slišali za kaj takega?
  • Zamisli si tri predmete, živali ali ljudi, ki ne opravljajo svojega dela in ravnajo ravno nasprotno od tistega, kot bi bilo zanje običajno. Pripoveduj, kaj se dogaja z njimi.
  • Tudi korenčkovim zelenjavnim prijateljem se je sanjalo, da so nekaj drugega. Zeljnati glavi se je na primer sanjalo, da je nogometna žoga, čebuli pa, da je glava ptičjega strašila. Kaj misliš, da se je sanjalo ostalim?

Mnenje:

Kristina Sluga – Bukla 148

Estonska pisateljica in ilustratorka je v domovini ena najbolj priljubljenih avtoric za otroke, pa tudi ena najbolj prevajanih. Pričujoča knjiga je njen prvi prevod v slovenščino in upamo, da ne tudi zadnji. Kot pove že naslov, gre za nabor resnično prismuknjenih, nenavadnih, čudaških, skratka res odbitih zgodb, ki ne bodo všeč le otrokom, ampak tudi odraslim bralcem. Avtorica v dahlovski, včasih tudi borgesovski maniri, predvsem pa z dobršno mero humorja, pripoveduje o vsem, prav zares čisto o vsem, kar zdrami njen navdih. Če ste naveličani čudovitih princes, pogumnih princev in strašnih zmajev, potem ste našli knjigo zase. Kaj pravite na zgodbe o: kravici, ki ustvarja ikebane, požrešni dojenčici, bojaz­ljivem mobilniku, bradati ženski in plešastem levu, hudem nožu, koren­čkovih sanjah, prestinem rojstnem dnevu in še in še. Smeh in začudeni pogledi zagotovljeni!


Kęstutis Kasparavičius: Kratke zgodbe

Prevedel: Klemen Pisk
Vezava: trda
Število strani: 80

Opis:

Kęstutis Kasparavičius je že dodobra očaral slovenske bralce. Po Mali zimi in Trapastih zgodbah je zdaj pred vami nova zbirka kratkih zgodb. Tudi tokrat so te kratke in preproste, vendar tudi zabavne: stvari in bitja, ki nas obdajajo, nenadoma oživijo in zablestijo v vsej svoji čudaškosti, avto dobi mladičke, luč visi na tleh, svetilka pa oddaja – temo! In pride zelo prav sovi, kadar se ta predolgo v jutro zamudi v gozdu. Svet je poln nenavadnih in skrivnostnih pojavov, že če samo pokukamo v drvarnico … Kęstutis Kasparavičius nam znova razkrije, da je tudi svet, ki nas obdaja iz dneva v dan, čudežen in presenetljiv. Le pripravljeni moramo biti na to, da ga uzremo na nov način. In prav tega nas učijo Kratke zgodbe.

Kęstutis Kasparavičius je litovski pisatelj in ilustrator, ki ga poznajo otroci vse od Evrope in Azije pa do Severne in Južne Amerike. Njegov nezgrešljivi slog pripovedovanja in ilustracij zagotavlja, da ob njegovih delih vedno znova uživajo tako najmlajši kot odrasli bralci.

Kęstutis Kasparavičius o gostovanju v Sloveniji

S KUD Sodobnost sem začel sodelovati pred skoraj šestimi leti. Moja prva knjiga, Trapaste zgodbe, je v Sloveniji izšla leta 2015, zdaj pa jih je v slovenščino prevedenih že osem: Kratke zgodbe, Mala zima, Podvodna zgodba, Izginula slika, Dežela lenuhov, Vrtnar Florjan in Drhteči vitez. V le redko katerem jeziku poleg litovščine obstaja toliko mojih knjig, zato imata Slovenija in založba Sodobnost pri meni prav posebno mesto.

Slovenijo sem obiskal že štirikrat ter v številnih mestih in vaseh, vse od Murske Sobote, Maribora, Slovenske Bistrice pa do Novega mesta, Kočevja, Ajdovščine, Spodnje Idrije in Vrtojbe, predstavljal svoje knjige, se spoznaval z bralci in izvajal delavnice za otroke. Vsakič ko sem obiskal Slovenijo, sem veliko časa preživel tudi v Ljubljani.

Moja najljubša delavnica za otroke se imenuje Žirafa v naravni velikosti. Zelo sem vesel, da je največja žirafa, ki sem jo kadar koli narisal, nastala leta 2016 v ljubljanski mestni hiši. Pri ustvarjanju mi je pomagalo kar 90 otrok, žirafa pa je bila visoka kar 11 metrov!

Litva je država daleč od Slovenije, leži na obali Baltskega morja, na severu Evrope. Imamo ogromno velikih in majhnih jezer, modrih rek in zimzelenih gozdov. Toda Litva je zelo ravna dežela in nima pravih gora. Morda prav zato tako uživam v čudovitih slovenskih zelenih hribih, globokih dolinah s smaragdno zelenimi rekami in visokih gorah, ki se dvigajo nad oblake. Še posebej so mi pri srcu majhne podeželske osnovne šole, ki sem jih obiskal. Spominjajo me na otroštvo in mojo prvo šolo. In če vas slučajno zanima: moje najljubše slovenske jedi so ocvrta postrv, jabolčni štrudelj in kremšnita.

Vaš Kęstutis Kasparavičius

Spodbude za branje

Razmisli, katere vsakdanje stvari te obkrožajo doma, v dnevni ali tvoji sobi. Izberi si eno izmed teh stvari, za katero misliš, da ji posvečamo premalo pozornosti, in si izmisli čisto kratko zgodbo o njej.

Večina ljudi meni, da Marsovci ne obstajajo. Kaj pa meniš ti? Ali si že kdaj videl kaj nenavadnega? Si kdaj opazoval kakšno nenavadno aktivnost ali videl, kakšen predmet, za katerega nisi videl, čemu služi? Nariši Nezemljane, kot si jih predstavljaš ti. Izmisli si izvirno plovilo zanje, na primer letečo slušalko 13 turbo ali potovalnik v obliki tube zobne paste.

Poslušajte pogovor s prevajalcem Klemnom Piskom.

Mnenje:

Vanja Jazbec – Bukla 143

Kęstutis Kasparavičius (1945), litovski pisatelj in ilustrator, ki je kariero začel leta 2003, je do danes ustvaril že več kot 50 ilustriranih del. Njegov nezgrešljivi slog pripovedovanja, pogosto zasoljen z zajetnim ščepcem humorja, še dodatno popestrijo ilustracije, ki v svoji natančni izrisanosti spominjajo na umetnine renesančnega nizozemskega umetnika Hieronymusa Boscha. Nekaj njegovih najboljših del že imamo v slovenščini, zdaj smo dobili še dve poslastici. Dežela lenuhov je neke vrste vodnik po tej čudni deželi, kjer je vse obrnjeno na glavo. Tu ni skrbi, ni dela, marljive celo doleti kazen! Beremo lahko o Velikem obzidju riževega pudinga, o prometnih predpisih in lepotah glavnega mesta Tortogradca. Kratke zgodbe pa bodo navdušile predvsem tiste, ki so že imeli v rokah avtorjeve Trapaste zgodbe. Zbirka zgodb pripoveduje o tem, kaj se zgodi, če vsakdanje stvari oživijo. Avtor v uvodu pojasni, kako je prišlo do svežih zgodbic: po izdaji Trapastih zgodb so do njega prišle različne drobne stvari, ki jih prej ni opazil in ni vključil v zbirko. Zdaj so nogometna žoga, luč, balon in druge malenkosti zahtevale, da tudi o njih napiše kakšno vrstico. Avtor jim je seveda ustregel in nastale so Kratke zgodbe.


Nada Horvat: Zgodbice o mucah

Ilustriral: Stanislav Marjanović
Prevedla: Dušanka Zabukovec
Vezava: trda
Število strani: 125

Opis:

Očarljive zgodbice o mucah hrvaške pisateljice Nade Horvat bodo očarale otroke in njihove starše, primerne so tako za samostojne bralce kot za tiste, ki pred spanjem še vedno radi prisluhnejo dobri zgodbi. In za vse ljubitelje mačk, seveda. Morda boste med nagajivimi, šaljivimi, lažnivimi, omahljivimi in sladkosnednimi mucami prepoznali tudi kakšno, ki jo poznate. Očarljive mačke in mačkoni bodo zagotovo pustili drobcene odtise svojih šapic v vaši domišljiji.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije.

Spodbude za branje

Prenesite si labirinta, ki ju lahko natisnete in rešite.

Mnenje:

Vesna Sivec Poljanšek – Bukla 93

Igrive, krotke, marljive, pa tudi brezobzirne in nagajive – takšne znajo biti muce hrvaške pisateljice Nade Horvat. Ta jih je postavila v različne situacije ter z njihovo pomočjo ustvarila prikupne zgodbice. Vsako od njih je oplemenitila s končnim sporočilom, ki ponekod spominja že na prave basenske nauke. Muce s svojimi značilnostmi in obnašanjem še zdaleč ne predstavljajo le štirinožnih mehkih bitij, ampak so tudi zrcalo za marsikatero človeško lastnost. Knjiga navdušuje ne le z zgodbami, ki jih plemeniti tudi humor, ampak tudi z ljubkimi ilustracijami glavnih junakinj.


Annie M.G. Schmidt: Lukec in lučka

Ilustrirala: Fiep Westendorp
Prevedla: Mateja Seliškar Kenda
Vezava: trda
Število strani: 152

Opis:

Lukec in Lučka sta soseda. In prijatelja. Najboljša prijatelja. In če imaš takšno družbo, so tudi običajni dogodki vznemirljivi, pa naj gre za lupljenje jabolk, obisk strica, srečanje z nenavadno velikim psom ali ogled dojenčice. Zaradi njune neizmerne radovednosti in iznajdljivosti je vsak dan pustolovščina.

Serija knjig o Lukcu in Lučki (Jip en Janneke) je najbolj priljubljeno delo za otroke nizozemske pisateljice Annie M.G. Schmidt. Z neverjetno izvirnostjo in neizčrpnim smislom za humor še danes navdušuje generacije po celem svetu. Gre za kratke, nekajminutne zgodbice, ki opisujejo vsakdanje prigode dveh sosedov, dečka Lukca in njegove prijateljice Lučke. Zgodbice so s pretkano duhovitostjo ter zabavnim, jasnim in jedrnatim slogom primerne tako za večerno branje v nadaljevanjih kot za samostojno branje. Ob knjigi se bodo zabavali tudi odrasli in se spomnili, da ne smemo nikoli narediti točno tega, kar nam naroči mama. Najrazličnejše otroške modrosti je v likovni jezik spretno prevedla Sophia Maria »Fiep« Westendorp.

Annie M.G. Schmidt (1911–1995) je ena najbolj znanih nizozemskih pisateljic. Njene knjige so bile prevedene v številne tuje jezike, zanje pa je prejela lepo bero pomembnih nagrad, tudi nagrado Hansa Christiana Andersena (1988). Prislužila si je častni vzdevek »kraljica otroške književnosti«, leta 2007 pa jo je skupina zgodovinarjev uvrstila v kanon nizozemske preteklosti, skupaj z Vincentom Van Goghom in Ano Frank.

Spodbude za branje

Oglej si in poslušaj eno od zgodb o Lukcu in Lučki v originalnem jeziku – nizozemščini:

Mnenje:

Nina Prešern – Gospodična knjiga

Če ne bi odkrila Lukca in Lučke, v prebiranje kratkih zgodb morda ne bi nikoli začela verjeti in jih sinu niti ne bi tako intenzivno predstavljala. Tako pa sta ta nizozemska junaka, črno-bela deček in deklica, v zgodbah sta stara okoli 4 ali 5 let, nadvse navihana in pristna. Tako zelo, da proti volji svojih staršev domov privlečeta pravega kužka, Lukec se boji frizerja, zato iz salona zbeži z le napol postriženo pričesko, Lučka je vmes bolna, oba imata rada sladkarije, zelo veliko se igrata in včasih se, logično, čisto zares spreta. Odrasli v njun otroški svet vstopajo nevsiljivo in enakovredno, otroka se učita iz izkušenj in skoraj nikoli ne naredita vsega čisto prav.

Fotografija: Nina Prešern