Pokličite nas +386 (0) 14 372 101
Do brezplačne poštnine ti manjka še 20.00! Nadaljuj nakup
 

Knjige

Znižanje
Znižanje
Category:

Komplet knjig za odrasle – nagrajeni evropski romani

99.60 50.00

Literarni vlak z nagrajenimi evropskimi romani:

Opis

Darko Tuševljaković: Vrzel

Prevedel: Vasja Bratina
Vezava: trda
Število strani: 176

Opis:

Vrzel je pretresljiv roman o Srbiji na prehodu iz dvajsetega v enaindvajseto stoletje. Opisuje mlade, razpete med bivanjem v domovini in odhodom v tujino, ter starejše, prežete z nostalgijo in obsedene z bojem proti času, ki jih prehiteva. Pisatelj z upodabljanjem življenja mladih v razburkanih časih ter združevanjem elementov družbeno-psihološkega romana in fantazmagorije postavi prizorišče, na katerem se sredi velikih političnih in zgodovinskih prelomov izmenjujejo izjemno zanimivi liki s svojimi osebnimi, čisto človeškimi problemi. Je osupljiva zgodba o tem, kako se spopasti s prelomnimi zgodovinskimi dogodki, ne da bi se odrekli svoji drugačnosti.

V vzporednih in prepletenih pripovedih se od Beograda in Kragujevca v devetdesetih letih do počitnic v Grčiji razrešujejo osebne in družinske drame, dolgotrajno nasilje ter notranje in zunanje bitke posameznikov.

Darko Tuševljaković je za roman Vrzel prejel nagrado Evropske unije za književnost.

O avtorju

Darko Tuševljaković (1978, Zenica) je srbski pisatelj in prevajalec. Prvo zgodbo je objavil leta 2002 v regionalni antologiji, izdani v sodelovanju z Unescom. Odtlej objavlja krajša in daljša prozna dela v raznih srbskih in regionalnih časopisih ter antologijah. V letih med 2010 in 2019 je objavil dve zbirki zgodb (Ljudske vibracije in Naknadne istine) ter tri romane (Senka naše želje, Vrzel (Jaz) in Jegermajster). Več njegovih knjig je bilo v ožjem izboru za nekatere najpomembnejše književne nagrade v Srbiji. Leta 2004 je dobil nagrado »Lazar Komarčić« za najboljšo novelo. Za roman Vrzel, ki je preveden že v več evropskih jezikov, je leta 2017 prejel nagrado Evropske unije za književnost. Živi v Beogradu in dela kot urednik in prevajalec. Med drugimi je v srbščino prevedel dela Gena Wolfa, Ursule K. Le Guin, Chine Miévilla in Grahama Greena.

Intervju z avtorjem (v angleščini).

Mnenja:

Nevena Stefanović, »Stojadin i vatromet«, Umetnički magazin Kvartal:

Vrzel bralca pretrese in rani, a nato ga zaceli. Vprašali bi se, čemu bi ga ranila oziroma čemu potreba po zacelitvi. Tušeljakovićeva sposobnost, da s knjigo rani in vznemiri, govori o pisateljevi moči, da se dotakne nečesa globoko v bralcu, prebudi njegovo občutljivost, iztrga iz dremeža njegovo človečnost in stopi z njima v dialog. S tem, ko bralca vodi v lastno sobo, mu Tuševljaković ponudi priložnost, da prečka vrzel, ki ga deli od samega sebe. To je, bi lahko rekli, srž umetniškega. In ne, ne more se naučiti. Toda diha v Tuševljakovićevi knjigi.

Portal Glif:

Vrzel na prvi pogled obravnava povsem lokalne teme, odraščanje v tranzicijskih in vojnih devetdesetih, kot tudi družinski konflikt, povezan s to prelomnico. Toda roman je lahko berljiv in dešifriran tudi v drugih jezikih, v očeh bralcev, ki nimajo postjugoslovanske izkušnje, in sicer ravno zato, ker tematizira odraščanje in »prerez popkovine«, a hkrati precizno oriše življenje staršev glavnega lika – očeta, ki trpi za posttravmatskim stresnim sindromom, in matere, nenavajene in nepripravljene na nič drugega kot na nadaljnjo skrb za odrasle otroke in vnuke –, ki se ne morejo znajti na pridobljeni, a neželeni svobodi.

Srbski pisatelj Srđan V. Tešin:

Darko Tuševljaković je zame zares veliko odkritje, najsvetlejši trenutek letošnje produkcije.

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.


Selja Ahava: Preden moj mož izgine

Prevedla: Julija Potrč Šavli
Vezava: trda
Število strani: 196

Opis:

“Vedno sem si želel, da bi bil ženska,” reče mož in čas se preseka na dvoje, na prej in potem. Roman Preden moj mož izgine korenini v pisateljičini osebni zgodbi, vendar jo obenem odločno presega. Čeprav gre za pretresljivo pripoved o poslavljanju, je ta hkrati tudi spomin na osebo, ki vse bolj izginja. Avtorica osrednjo zgodbo o menjavi spola izmenjuje s pripovedjo o potovanju Krištofa Kolumba – kaj se skriva za mejo poznanega sveta? Koliko z leti vsi postajamo drugačni? Kaj razen praznih oblačil ostane za nami? Preden moj mož izgine je brutalno iskrena zgodba o nepričakovanih vidikih resničnosti in o bolečini, ki jo prinesejo. Močna, a naravna proza Ahave spremeni to neverjetno zgodbo in človeško tragedijo v ganljivo umetniško delo, ki se ne ukvarja s predsodki, temveč z občutki.

Knjiga je izšla s finančno podporo FILI/Ministrstva za izobraževanje in kulturo Republike Finske ter Javne agencije za knjigo RS.

O avtorici

Selja Ahava (1974) je pisateljica, scenaristka in dramaturginja. Za svoj prvi roman, Dnevnik izgubljenega (2010), je bila nominirana za nagrado časopisa Helsingin Sanomat. Roman Stvari, ki padejo z neba (2015) je bil uvrščen v ožji izbor za prestižno nagrado finlandia, leta 2016 je avtorica zanj prejela nagrado Evropske unije za književnost; v slovenščino ga je sijajno prevedla Julija Potrč Šavli. Preden moj mož izgine (2017) je njen tretji roman.

»Bilo je težko. Nič, kar se je zgodilo v teh letih, ni bilo preprosto. Med pisanjem avtobiografske knjige sem se precej ukvarjala s tem, da nimam dovoljenja pripovedovati njegovo oziroma njeno zgodbo, tudi ne zgodbe najinih otrok. Jasno sem poudarila, da to ni celotna slika. Vem, da si veliko bralcev želi slišati drugo stran zgodbe. Izkušnja transspolnosti je dokaj nova, občutljiva in še ne pogosta tema za odrasle v finski literaturi,« je povedala avtorica Selja Ahava v intervjuju za Onaplus.si.

Več o avtorici lahko izveste tudi iz njenega intervjuja za Mladino.

Mnenja:

Alenka Štrukelj – Literarna lekarna

Roman je mučno soočanje avtorice s transformacijo njenega moža, s katerim sta si deset let delila posteljo in mizo, v žensko. Skupaj z njo z zadrževanjem diha opazujemo, kako počasi z njega odpadajo vsi znaki moškosti: začne opuščati moške navade, začne jemati hormonsko terapijo, pobrije si dlake po telesu, pusti daljše lase … postopoma se začne tudi ličiti, se oblačiti v ženska oblačila in spremeni način gibanja in gestikuliranja. Ko ga tako opazujemo, je, kot bi opazovali transformacijo bube, ko se iz dolgočasne gosenice spreminja v čudovitega metulja. Bolj se spreminja v žensko, bolj se osvobaja svoje prejšnje identitete, bolj se njej sesuva svet, kot ga je do sedaj poznala.

Alenka Štrukelj je o knjigi govorila tudi v oddaji 7. stran (Radio Prvi).

Foto: Alenka Štrukelj

Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije.


Jakub Małecki: Rja

Prevedel: Klemen Pisk
Vezava: trda
Število strani: 252

Opis:

Roman Rja se začenja leta 2002, na dan, ko je Szymek na obisku pri babici še zadnjič zatopljen v brezskrbno igro z najboljšim prijateljem, na dan, ko zaradi prometne nesreče izgubi oba starša. Deček odslej živi pri babici, Małecki pa se izkaže za pretanjenega prisluškovalca njegovi otroški duši, njegovim tesnobam in strahu, hkrati pa ob skokih v preteklost izrisuje travmatično mladost babice, v katere otroštvo je zarezala vojna. Pred nami se tako odvijeta življenjski usodi predstavnikov dveh generacij, ki ju zaznamuje nezmožnost komunikacije. In če je bil največji izziv starejše generacije, da prebrodi vojne travme, se mlajša spopada z vprašanjem, kako se pomiriti s to dediščino.

Poljski pisatelj Jakub Małecki (1982) je prejel več nagrad, med drugim nagrado Jerzyja Żuławskega in nagrado za fantastično literaturo Śląkfa, roman Sledovi (2016) je bil nominiran za najuglednejšo poljsko literarno nagrado NIKE. Rja (2017) je po mnenju mnogih kritikov njegovo doslej najboljše delo.

Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.

Spodbude za branje

Najbolj pomemben nauk knjige pa je, da je v življenju najbolj pomembno, da imamo drug drugega in da vemo, da drug na drugega lahko računamo. Ne glede na to, kaj se je dogajalo v preteklosti, ne glede na to, kakšne napake smo storili in jih bomo še storili. Morda so obdobja po velikih pretresih, recimo vojni, vseeno drugačna in medsebojno sodelovanje in pomoč stopita v ospredje. V vaseh pa se to ohrani dalj časa in prenese še na naslednje generacije. Morda v mestih to hitreje zamre. Imamo danes v svojih življenjih vsi koga, za katerega smo prepričani, da bo stal za nami in ob nas tudi ko bo življenje pokazalo svojo kruto plat in se morda ne bomo odzvali najbolje? Imamo danes v svojih življenjih koga, ki bo enostavno samo ob nas? Včasih res ne potrebujemo nasvetov, pogovorov, ničesar. Potrebujemo samo nekoga ob sebi. Pa ga imamo? Če ga nimamo, pa bodimo sprememba mi in se ozrimo okoli sebe. Čustveno nabita zgodba, ki govori o tem, da včasih besede sploh niso potrebne. Potrebno je samo videti ljudi, ki so ob nas in biti ob njih. To je vse. Čas pa naredi vse ostalo.

Dobreknjige.si – Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

Preberite odlomek iz romana.

Prisluhnite pogovoru s prevajalcem Klemnom Piskom.

Mnenja:

Martina – Knjižni šepet

Poglavja se končajo na način, da se zgodi nekaj, zaradi česar ne moreš čakati, da prideš do naslednjega. Ko pa prideš, vsakič znova ugotoviš, da se zgodba v poglavjih izmenjuje med dečkom in babico oziroma med dečkovo sedanjostjo in babičino preteklostjo in, da te je sedaj pričakalo nadaljevanje, ki ga čakaš še od prej, čeprav te noro muči tudi to od zdaj. Zgodbo to naredi še privlačnejšo za radovedne bralce in to je eden izmed razlogov, da knjigo zelo težko izpustiš iz rok pred koncem.

Fotografija: Martina – Knjižni šepet

Listanje

Małeckemu je uspelo sijajno prikazati posledice travmatičnih dogodkov, ki se prenašajo kot genski zapis. Neverjetno psihološko dovršenim popisom doživetij pa vštric stopa tudi melanholična poljska pokrajina in rustikalna vasica Chojni, za katero se zdi, da jo je nekdo preklel. Vseeno nas ob epilogu preseneti empatičnost glavnega lika, ki je presegel samega sebe in bo morda ušel samozatrtju.

Zgodba me je posrkala vase. Gre za eno izmed knjig, ki je, ko jo začneš odkrivati drobec za drobcem, kar ne moreš odložiti. Gre za eno največjih pozitivnih knjižnih presenečenj tega leta. Zelo ZA!

Fotografija: Listanje

Nina Oražem – Koridor

Vojna in medgeneracijski konflikt sta osrednji tematiki mnogih že napisanih in izdanih del, zato so pričakovanja današnjega bralca visoka. Vseeno je avtor v roman vključil nekatere zanimive elemente, ki romanu vdahnejo dodano vrednost. To so zagotovo simoblična navezovanja med Toskino minulo mladostjo in Szymekovim otroštvom. Čeprav sta babica in vnuk odraščala v različnih časih in okoliščinah, med branjem naletimo na nekakšne t. i. odmeve: dogodek, ki ga je Toska doživela med vojno, dobi repliko v Szymekovem življenju in tako osebi poveže med seboj.


Marente de Moor: Nizozemska devica

Prevedla: Mateja Seliškar Kenda
Vezava: trda
Število strani: 285

Opis:

Poletje 1935. Janna, osemnajstletna nizozemska sabljačica, pripotuje k očetovemu mladostnemu prijatelju Egonu von Bötticherju, izvrstnemu učitelju sabljanja. Znajde se v bližini Aachna, v nenavadnem dvorcu Raeren z iznakaženim gospodarjem, v katerega se strastno zaljubi. Toda roman je veliko več kot le zgodba o prvi ljubezni: iniciacija mlade junakinje v svet odraslih sovpada s ključnimi premiki v tedanji družbi – tudi v odmaknjeni dvorec vse bolj vdirata negotovost in napetost, v zraku visijo grožnje in izdajstvo. Vse bliže so dogodki, ki bodo pod vprašanj postavili nekdanja načela visoke družbe, kot so čast, dostojanstvo in plemenitost, ter usodno zaznamovali zgodovino celotne Evrope.

Nizozemska pisateljica Marente de Moor (1972) je svoj prvi roman Prestopnik (De Overtreder) objavila leta 2007, za roman Nizozemska devica (De Nederlandse maagd), ki je izšel 2010, je leto pozneje prejela prestižno nizozemsko literarno nagrado AKO, leta 2014 pa tudi nagrado Evropske unije za književnost.

Knjiga je izšla s finančno podporo JAK RS.

Spodbude za branje

Bo močnejše ljubosumje ali bratska ljubezen? Ali je med vojno huje na bojišču ali izven njega? Vse to so vprašanja, ki so prepletena s sabljaško umetnostjo. Če znamo dobro sabljati, lahko tudi ubijamo. Ali lahko umetnost sabljanja pripelje tudi do tega? So bojne rane, ki so posledica sabljanja znak hrabrosti in poguma ali šibkosti? S čim dokazujemo svojo moč? S tem, da se znamo v pravem trenutku umakniti ali da nekoga ubijemo? Vsa ta vprašanja si lahko postavite ob prebiranju izjemnega romana nizozemske pisateljice Marente de Moor, ki je za roman Nizozemska devica, ki je izšel leta 2010, prejela prestižno nizozemsko nagrado AKO, leta 2014 pa tudi nagrado Evropske unije za književnost. Pohvaliti velja tudi izjemen prevod Mateje Seliškar Kenda.

Dobreknjige.si – Nina Jamar, Občinska knjižnica Jesenice

Intervju z avtorico (z angleškimi podnapisi):

Mnenja:

Listanje

Čudovito stkano zgodbo o sicer popolnoma neznanem športu odlikuje stopnjevanje kaosa, primitivnosti in groze kot odraz pričakovanja preobrata, kjer se karte o tem, kdo je dober in kdo ne, pogosto kruto premešajo. Dogajanje nas drži v primežu čisto do zadnje strani.

Fotografija: Listanje