Leto 1894. Annie Kopchovsky, ki jo bodo ljudje poznali kot Annie Londonderry, se odloči, da bo prekolesarila svet. To takoj pritegne pozornost javnosti – ji bo uspelo? Je vse skupaj le oglaševalska potegavščina? Ali pa je dekle kratko malo noro? Nekaj drži kot pribito: med poganjanjem pedalov in lovljenjem ladijskih povezav jo čaka nešteto dogodivščin. Da ne govorimo o pestrosti dežel in kultur ter lepoti sveta.
Zakaj je knjiga dragocena: Osrednji lik knjige je resnična oseba Annie Londonderry, ki je kot prva ženska prekolesarila svet in močno vplivala na proces ženske emancipacije. Zgodba ponuja pravo bogastvo tem za pogovor, od neverjetne odločnosti, vztrajnosti in notranje motivacije za doseganje ciljev do razčlembe tedanjih družbenih razmer ter boja za enakost med spoloma.
Ključne besede: neverjetni podvigi, s kolesom okoli sveta, pomembne ženske v zgodovini, enakovrednost med spoloma, odločnost, pogum.
Roberta Balestrucci Fancellu
Roberta Balestrucci Fancellu se je rodila v Macomerju na Sardiniji, kjer živi še danes. Nad otroško književnostjo se navdušuje, odkar pomni. Zaposlena je v kulturnem centru, kjer organizira razne dogodke, delavnice za otroke in izobraževanja za odrasle, posebno skrb namenja promociji branja. Že kakšno desetletje organizira festival, ki je namenjen osveščanju o zakonitosti in državljanskih vrednotah. V svojih delih se rada posveča popisovanju življenj in podvigov pomembnih zgodovinskih osebnosti.
Luogo Comune
Luogo Comune je psevdonim večkrat nagrajenega italijanskega ilustratorja in umetnika Jacopa Ghisonija. Kot pove že njegovo umetniško ime, ki v dobesednem prevodu pomeni kliše oziroma stereotip, je njegovo temeljno poslanstvo rušenje stereotipov, pa naj bo na papirju ali na
stenah stavb. Njegove ilustracije krasijo revije in otroške knjige, na njegove murale pa lahko naletite v Italiji,
Avstriji, na Poljskem, v Angliji, Španiji, Grčiji in Maroku.
Vasja Bratina
Vasja Bratina (1963) je prevajalec literarnih in esejističnih del iz italijanščine, angleščine, hrvaščine in srbščine. Po nekaj raznolikih zaposlitvah se je v letih 1999 in 2000 udeležil tečajev za prevajalce v ustanovah Evropske unije v Luksemburgu. Nato se je posvetil skoraj izključno prevajanju. Njegov prvi prevod daljšega besedila je bil prevod najpomembnejšega dela Predraga Matvejevića Mediteranski brevir. Prevajal je tudi avtorje, kot so Umberto Eco, Claudio Magris, Oriana Fallaci, Julian Barnes, Michael Crichton, in številne druge. Za svoje prevajalske dosežke je leta 2007 prejel prestižno Sovretovo nagrado.
