Ljubljana: Cankarjeva založba, 2015.
Širša javnost Boštjana Gorenca – Pižamo nemara najbolje pozna kot stand-up komika, ki se je v polje književne ustvarjalnosti za mladino vpisal predvsem s svojim prevajalskim delom. Obe področji se sicer ne zdita povsem nepovezani, saj prvo predstavlja nekakšno posodobljeno obliko pripovedovanja ljudskega izročila, prirejeno današnjemu prostoru in času, ki pa se ji tu vendarle ne bomo posvečali.
Na osnovi vpogleda v avtorjevo bibliografijo je razvidno, da se je s prevajanjem začel ukvarjati leta 2003. Njegov prevajalski interes pripada predvsem večnaslovniški književnosti (crossover literature) in večžanrskim besedilom (crossover genre). Prevaja torej dela, ki nagovarjajo bralce različnih starosti in/ali brišejo meje med visoko in trivialno literaturo. Med prevedenimi avtorji najdemo Neila Gaimana, Johna Greena (Krive so zvezde), Georgea R. R. Martina (Pesem ledu in ognja), Dava Pilkeyja (priljubljena serija knjig o Kapitanu Gatniku) in še bi lahko naštevali. Izkušeni prevajalec se je torej s svojim knjižnim prvencem sLOLvenski klasiki pridružil še ustvarjalcem izvornega leposlovja za mladino.
Kot obljublja naslov, je Gorenc za snov svoje medmedijske in medbesedilne predelave izbral najbolj brana (in priljubljena?) književna besedila, ki so najpogosteje prisotna tudi v statistiki izposoje v splošnih knjižnicah, učnih načrtih za slovenščino, domačem in šolskem branju.
Literarna veda med slovenske klasike uvršča avtorje del, ki imajo umetniške značilnosti ali so kanonizirana oziroma predstavljajo trajno reprezentativna dela. Po Juvanu (Kulturni spomin in literatura) literarni kanon tvorijo “(I)zbrana dela iz preteklosti, (ki jih) beremo, se nanje sklicujemo, jih citiramo, ustvarjalno preoblikujemo in komentiramo še desetletja in stoletja po dobi njihovega nastanka …” Gre torej za reprezentativno paradigmo literarnega diskurza, ki nastaja zaradi selekcijskega delovanja izvedencev na eni strani in navadnih bralcev na drugi: gradijo ga tako institucije založništva, kritike, nagrajevanja, literarnozgodovinskega interpretiranja in klasificiranja kakor tudi plebiscit dolgega trajanja – kontinuirana priljubljenost med bralci.
/…/