Pokličite nas +386 (0) 14 372 101

Matthew Philpotts: Kako nastane vrhunski urednik?

Sodobnost / Arhiv člankov  / Matthew Philpotts: Kako nastane vrhunski urednik?

Matthew Philpotts: Kako nastane vrhunski urednik?

Kako nastane vrhunski urednik?[1]

Sedem tez o uredniški raznovrstnosti

 

Kako nastane vrhunski urednik? Nekdanji urednici britanskega Vogua Alexandri Shulman je bilo bržkone žal, da je to vprašala. Proti koncu leta 2017, pol leta po odstopu s položaja, na katerem je bila četrt stoletja, je v kratkem spletnem prispevku razmišljala o lastnostih »vrhunskega« urednika revije.[2] Vloga urednika, je napisala, »gotovo ni služba za človeka, ki v to ne želi vlagati veliko časa« ali »je prepričan, da je glavni del njegove službe to, da ga v oblačilih izpod rok razvpitih modnih kreatorjev slikajo v družbi vrste slavnih prijateljev«. Trditev, ki jo je večina dojemala kot ostro kritiko njenega naslednika Edwarda Enninfula, je naglo prerasla v srdito debato o rasizmu, razrednosti in raznolikosti Vogua v času Shulmanove, kajti njen naslednik se je lotil rušenja uredniške ekipe, očitno ustvarjene po njeni podobi.

Shulmanova je zastavljala upravičena vprašanja o značaju in nagnjenjih urednikov revij in ugotovila, da njihova zamenjava najbolje razkrije, za kaj gre pri tem izjemno zahtevnem in privlačnem položaju, »na primer za to, da svojega otroka prepustiš nekomu drugemu«, kot je to opisala.[3] Posameznik se tako močno poistoveti z uredniško vlogo in etiko revije, da ima ločitev lahko hude posledice. Osebni lik se je že davno zlil z likom revije in le stežka ju spet razdvojiš.

Nekateri ne zmorejo ločiti enega od drugega. V začetku leta 2017 je Robert Silvers, legendarni ustanovitelj in urednik New York Review of Books (Newyorške revije za knjige), ob smrti zapustil svoj položaj, kajti le tako se je lahko odpovedal oblastniškemu odnosu do revije.[4] V njegovem nekrologu v The New York Timesu je pisalo, da Silversa »ni bilo mogoče razlikovati od revije, ki jo je urejal, in revije od njega«, kajti njegov »skoraj svečeniški občutek predanosti« je poskrbel, da je postopoma začel »poosebljati legendarno revijo«.[5] Toda praksa se prav tu sreča z nastankom legende, vloga »urednika« pa pridobi edinstveno privlačne lastnosti, ki so bile dolgo domena »avtorjev«. Kot način objavljanja, ki briše posameznikovo avtorstvo, revija ali časopis pravzaprav temelji na odsotnosti, ki jo zapolnjuje logična postavitev urejanja: »vloga urednika« postane nadomestek »vloge avtorja«. Navsezadnje bi bil bralec skrajno naiven, če bi verjel, da zapletene in obsežne postopke urejanja revije lahko samostojno opravlja posameznik, naj je še tako nadarjen ali sposoben. Dejansko ni vedno jasno, kakšna opravila so to in kakšne darove bi moral imeti urednik, tako obširna je mitologija, ki obkroža njegovo delo, vsaj v književnem in intelektualnem svetu. Preprosto rečeno: Kaj uredniki dejansko počnejo? In da se vrnemo k vprašanju Shulmanove: Kako nastane vrhunski urednik?

S temi vprašanji se ukvarjam že dve leti, prebral sem več kot dvajset literarnih revij 20. stoletja s francoskega, nemškega in angleškega govornega področja, od Die neue Rundschau (Novih razgledov) Samuela Fischerja in Die Fackel (Bakle) Karla Krausa (obe so ustanovili v zadnjem desetletju 19. stoletja) do kolektivno vodenih revij gibanja za osvoboditev žensk v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja. Kaj sem ugotovil med preučevanjem skoraj dvestotih posamičnih načinov opravljanja uredniške vloge? V nadaljevanju ponujam sedem tez, v vsaki raziščem osrednjo idejo raznovrstnosti, ki je, kot se je izkazalo, bistvena lastnost uredniške prakse.

/…/


[1] Prispevek je prvi v vrsti člankov o zgodovini in kulturi pod okriljem Delovne skupine za študij periodičnega tiska v sodelovanju s časopisno mrežo Eurozina.

[2]  https://www.businessoffashion.com/articles/opinion/what-makes-a-great-magazine-editor

[3] https://www.theguardian.com/media/2017/nov/10/former-vogue-editor-alexandra-shulman-find-idea-that-there-was-a-posh-cabal-offensive

[4] Ustanovna urednika Eurozina Carl-Henrik Fredriksson in Klaus Nellen sta se poklonila Robertu Silversu s prispevkom na https://www.eurozine.com/robert-silvers-just-an-editor/

[5] https://www.nytimes.com/2017/03/20/books/robert-silvers-dead-founding-editor-new-york-review-of-books-nyrb.html

Ni komentarjev
Objavi komentar

12 − 8 =