Pokličite nas +386 (0) 14 372 101
 

Supervagoni

Sodobnost / Literarni kolodvor  / Bralni vlak / Supervagoni

S supervagoni želimo popestriti tekmovanje in opozoriti na super knjige.

Z njimi boste lahko vagone zbirali s podvojeno hitrostjo. Če eden od tekmovalcev prebere knjigo s spodnjega seznama, bo svoji lokomotivi priključil dva vagončka namesto enega. 

Pozor! Nove supervagone bomo dodajali mesečno. 


I. Supervagon

 

Susanna Mattiangeli: Učiteljica

Ilustrirala: Chiara Carrer. 

Poznamo velike in majhne učiteljice.
Okrogle in vitke.
Lahko so temne ali svetle, zgubane ali gladke,
pikaste, rožaste, vzorčaste, črtaste ali kariraste.
Toda kaj se skriva znotraj učiteljic?

Ta slikanica je zabaven in razposajen potret učiteljic. Pozorno jo preberite in poglejte – gotovo boste v njej našli tudi svojo.

Knjigo lahko naročite tukaj.

Učiteljica-naslovka

II. Supervagon

 

Jennifer Clement: Molitve za ugrabljene

Prevedla: Dušanka Zabukovec

V mehiških gorah si vse mame želijo, da bi se njihove hčerke rodile grde. Kajti lepe deklice ugrabijo. Nobena se ne vrne. Ko se je rodila Ladydi Garcia Martínez, je njena mama vsem oznanila, da se je rodil fantek. A preslepila ni nikogar.

Življenje v krajih, ki jih obvladuje mamilarski kartel, ni nevarno le zaradi škorpijonov, kač in letal, ki s pesticidi škropijo naselja namesto makovih polj, ampak predvsem zato, ker nima nobene vrednosti. Avtorica nam pričara svet, v katerem morajo ženske skrbeti zase, kajti možje so odšli iskat delo drugam. Zgodba Ladydi Garcie Martínez je nepozabna pripoved o prijateljstvu, odločnosti in ljubezni.

Jennifer Clement je pesnica, pisateljica ter angažirana borka za človekove pravice in svobodo govora. Izmenično živi v Mehiki in ZDA. Bila je predsednica mehiškega centra PEN, leta 2015 pa je kot prva ženska v zgodovini postala predsednica mednarodne organizacije PEN. Za roman Molitve za ugrabljene je prejela nagrade NEA – National Endowment of the Arts, Sara Curry Humanitarian Award in britansko literarna nagrado Cannongate.

Knjigo lahko naročite tukaj.

Molitve za ugrabljene

III. Supervagon

 

Jan De Kinder: Se v gozdu bojiš, Veliki volk?

Prevedla: Stana Anželj

Mali in Veliki volk gresta raziskovat gozd. Veliki volk je ves zaskrbljen, saj povsod vidi nevarnost. Mali volk skuša očku vliti pogum in pred njim veselo odhlača na pot.

Šaljiva slikanica z izjemnimi ilustracijami in namigom na znano pravljico.

Knjigo lahko naročite tukaj

Se v gozdu bojiš - Veliki volk - Naslovnica izrez

IV. Supervagon

 

Bono Bidari: Jaz, Elvis Riboldi, in Boris, supernadarjeni

Prevedla: Veronika Rot

Vsi so ga imeli za zgubo. Bilo je jasno, da bo na televiziji uspel. Kaj pa si ti misliš o Elvisu? Se zgražaš nad njegovimi napakami ali v njem vidiš pravega prijatelja, ki bi ga branil do zadnjega diha?

 

Knjigo lahko naročite tukaj

Elvis in Boris

V. Supervagon

 

Anita Nair: Vaje v pozabljanju

Prevedla: Maja Kraigher

Smo tisto, kar v nas vidijo drugi. Pa smo res?

Vaje v pozabljanju nas vodijo po zapletenih poteh odkrivanja preteklosti in sprejemanja resničnosti, ko se vsak miren trenutek izkaže za zatišje pred naslednjo nevihto. Bo odkritje resnice prineslo olajšanje ali še večjo bolečino? Medtem ko avtorica nenehno stopnjuje napetost, se pred nami razgrinja nelaskava in kruta podoba Indije, pred kateri si hote ali pod prisilo večina zakriva oči …

Vrhunski roman, za katerega je bila Anita Nair, v angleščini pišoča indijska pisateljica in pesnica, avtorica potopisov in dramskih besedil, pravkar nominirana za nagrado Rabindranatha Tagoreha, Anita Nair je prejemnica vrste knjižnih nagrad, cenjena tudi v ZDA in Evropi – roman Mistress je bil leta 2008 nominiran za ugledno nagrado Orange.

Knjigo lahko naročite tukaj. 

vaje v pozabljanju_naslovnica

VI. Supervagon

 

Kęstutis Kasparavičius: Dežela lenuhov

Prevedel: Klemen Pisk

Ste že slišali za deželo, kjer je trdo delo strogo prepovedano? Nikjer drugje na svetu torte ne rastejo sredi gozda kakor gobe po dežju! In le tam na drevesih namesto jabolk zorijo sladoledi. Povsod drugod moraš sam zavihati rokave, da si pripraviš večerjo, v Deželi lenuhov pa te za pretirano marljivost čaka kazen. Le kako se pride v to imenitno deželo? Lahko bi vam povedal, toda … v tem trenutku sem strašno utrujen. Preberite knjigo in boste izvedeli!

Knjigo lahko naročite tukaj. 

Dežela lenuhov

VII. Supervagon

 

Simona Kopinšek: Pajkodlak in Kresnica

Ilustrirala: Kristina Krhin

Pravljici v verzih Simone Kopinšek ne manjka napetosti, ilustratorka Kristina Krhin pa odlično ujame odmev gozda in njegovih prebivalcev. Slikanica bo pritegnila pozornost mlajših in starejših otrok ter popestrila marsikatero pravljično urico doma in v šoli.

Knjigo lahko naročite tukaj. 

Pajkodlak in Kresnica

VIII. Supervagon

 

Zgodbe iz Urugvaja

Prevedel: Jurij Kunaver

Zgodbe, ki jih lahko preberete v tej antologiji, predstavljajo delo nemajhnega števila urugvajskih pisateljev od začetka 20. do prvih let 21. stoletja. Iz njih se, tako kot iz drugih knjig v zdaj že obsežni zbirki Izmenjave/Exchanges, oglašajo mnogoteri glasovi želja in bojazni, naveličanosti in fantazije, strasti, laži, ljubosumja ter drugih človeških občutkov, iz katerih se tke literarno bogastvo svetovne književnosti. Urugvajska “tradicija pisanja zgodb” slovenskemu bralcu prinaša znana in manj znana literarna imena, kar nekaj pa je takih, ki so v slovenskem prevodu predstavljena prvič.

Knjigo lahko naročite tukaj. 

naslovnica Zgodbe iz Urugvaja

IX. Supervagon

 

Philip Ardagh: Strašni časi

Prevedla: Ana Barič Moder

Če živiš v Groznem koncu z norim stricem Jožetom in s še bolj noro teto Noro, soočil pa si se že s kopico predvidenih, odštekanih, celo naravnost groznih dogodivščin,ti majhen poskok do Amerike, da bi tam preveril, kako potekajo družinski posli, ne bi smel vzbujati pretiranih skrbi. Tudi če te res spremlja (ne povsem) zaupanja vredna lejdi Cecilija Brejc. Nekaj nelagodja morda lahko občutiš, ko na krovu ladje s simpatičnim imenom Prevzetna pujsa opaziš starega lopovskega znanca, za katerega na žalost sumiš, kaj naklepa … Bo ubogi Edi srečno zapustil krov ladje? Philip Ardagh je z zgodbami o Ediju Dikensu osvojil bralce širom po svetu, Strašni časi pa znova prinašajo obilo zabave, heheta in gromkega smeha! Če ne verjamete, poglejte ilustracije. In se potem zatopite v branje ene najbolj odštekanih knjig o mladem Ediju. Knjigo je iz angleščine prevedla Ana Barič Moder.

Knjigo lahko naročite tukaj. 

Strašni časi

X. Supervagon

 

Nina Kokelj: Urice z dojenčkom

Ilustrirala: Bojana Dimitrovski

Kaj pa ti? Imaš dojenčka, s katerim se igraš, kadar sije sonce ali pada dež? Ga oblačiš in hraniš? Pelješ na igrišče ali v živalski vrt? Kako mu je ime? Je fantek ali punčka? Ali gre tudi tvoj dojenček povsod s teboj? Celo na morje in na novoletno zabavo? Nina Kokelj nam skozi oči deklice in njenega dojenčka pričara podobe otroštva, čas, ko smo z eno roko držali domišljijo in z drugo resničnost. Slikanica, ki jo bodo vse “male mamice” vedno znova rade poslušale.

Knjigo lahko naročite tukaj. 

Urice z dojenčkom

XI. Supervagon

 

Lutz Seiler: Kruzo

Prevedel: Štefan Vevar

Roman Kruzo nam pred oči prikliče otok Hiddensee v Baltskem (v romanu Vzhodnem) morju, mesto prebegov, zastrahovanja in poguma, želja, sanj, travm, norosti, nišo za intelektualce, odpadnike, idealiste in drugače misleče, ki zaživijo v utopični skupnosti realno dosegljive svobode pod vodstvom Aleksandra Kruzoviča, pomivalca posode in sina sovjetskega generala. Ko se na otok pred lastno travno zateče Ed Bendler, študent germanistike, tudi njega zajame vrtinec karizmatičnih Kruzovih ritualov. Medtem ko NDR poka po šivih in jo zapušča vse več ljudi, se razvije prijateljstvo. Močno, težko, neponovljivo. Toda kje je cilj? In kakšna bo cena?

Lutz Seiler se je sprva uveljavil kot eden najizvirnejših liričnih glasov, nagrade so sledile tudi po prehodu na prozno ustvarjanje, vrhunec pa so dosegle ob izidu njegovega romanesknega prvenca Kruzo, za katerega je dobil nemško knjižno nagrado (2014). Avtor nas v poetičnem, natančno domišljenem jeziku vodi med halucinacijo in resničnostjo. Delo, ki utegne po mnenju kritikov postati eden najpomembnejših romanov 21. stoletja, lahko prebiramo v vrhunskem prevodu Štefana Vevarja.

Knjigo lahko naročite tukaj. 

kruzo

XII. Supervagon

 

Emanuela Malačič Kladnik: Kaj zraste iz zobka?

Ilustrirala: Tinka Leskovšek

Matej posadi izpadli zobek. Pridno ga zaliva, da bo iz njega čim prej zrasla sestrica. Melita si želi psa, vendar njena družina živi v bloku in za psa nimajo prostora. Če ne more imeti pravega, bo imela pa čarobnega psa. Tina se sprašuje, kam gremo, ko odidemo, saj je njen dedek hudo zbolel.

V treh kratkih zgodbah s čudovitimi ilustracijami Tinke Leskovšek vstopamo v mali veliki svet otroških želja, strahov in skrivnosti. Svet, v katerem je vse mogoče, pa čeprav le v otroški domišljiji. V tem svetu je treba gledati s srcem! Zgodbice, prežete z zdravo mero optimizma, so kot nalašč za skupno večerno branje.

Knjigo lahko naročite tukaj

Kaj zraste iz zobka_naslovnica

XIII. Supervagon

 

Jana BauerDing Dong zgodbe

Ilustrirala: Bojana Dimitrovski

Ding-dong. Kdo zvoni?

Čudaška in izjemno zabavna knjiga z namigi na znane pravljice vas ne bo pustila ravnodušne. Serijo kratkih pripovedi lahko berete iz dveh strani; z deške in dekliške perspektive.

Ob Ding Dong zgodbah niti za hip ne boste zatisnili očesa. Opraviti boste morali z neotesanimi gusarji, speči torto za teto povodnega moža in s pesmijo premagati najbolj neustrašne viteze.

Knjigo lahko naročite tukaj

DingDong NASLOVKA Punchi (1)

XIV. Supervagon

 

Evald Flisar: Zbiralec sanj

Zbiralec sanj nas popelje v gerlinski gozd v Prekmurju, kjer so v debla dreves vrezane začetnice prebežnikov, ki jim je šolarček Janez Grah, imenovan Fižolček, po drugi svetovni vojni pomagal varno prečkati mejo v Avstrijo, od koder so se razkropili po svetu. Le nekaj let pozneje je tudi njega sredi noči pretihotapil čez mejo v svobodni svet njegov stric. Janez Grah, pozneje Johannes Grach, nazadnje pa John Gray, postane v tujini uspešen psihoanalitik z zasebno prakso. Ko se po upokojitvi vrne v rojstno vas, da bi se povezal z otroštvom in svoje življenje sestavil v zgodbo, ga srečanje z Belolascem, ki živi sredi gozda, sooči z vrsto vprašanj, na katera je iskal odgovore vse življenje. Je spomin res popolnejši od vesolja, ker lahko vrne življenje nekomu, ki že dolgo več ne obstaja? Je življenje zgolj pletenina zgodb, ki se najprej spočnejo v naših glavah in se šele od tam preselijo v realnost? Ali lahko režiramo lastna življenja in usode svojih otrok na podoben način, kot režiser oblikuje like na odru? Kaj je resničnost in kaj so le sanje?

Zbiralec sanj je roman, ki utegne bralce pritegniti enako močno, kot je to storil Čarovnikov vajenec. Zagotovo pa bo doživel številne prevode, tako kot druga avtorjeva dela, ki jih je doslej 170 v 40 jezikih.

Knjigo lahko naročite tukaj

ZS_Korektura 2.cdr