Pokličite nas +386 (0) 14 372 101

Goran Potočnik Černe: Greh je stanje, ko kolektiv uide z vajeti in rine čez

Sodobnost / Uncategorized  / Goran Potočnik Černe: Greh je stanje, ko kolektiv uide z vajeti in rine čez

Goran Potočnik Černe: Greh je stanje, ko kolektiv uide z vajeti in rine čez

Goran Potočnik Černe 

Greh je stanje, ko kolektiv uide z vajeti in rine čez

 

7 grehov in vrlin, film Majde Širca.

Produkcija: RTV Slovenija.

Slovenija, 2017.

Majda Širca, po izobrazbi umetnostna zgodovinarka, v slovenskem kulturnem in politično-družbenem okolju pušča svojstveno in močno sled. Z RTV Slovenija se je spomnimo kot novinarke, avtorice in urednice kulturnih oddaj ter urednice kulturno-umetniških programov. Njena področja so umetnost, humanistika, zgodovina, družba, pravice žensk in enakopravnost nasploh. Verjetno ni naključje, da je stopila iz ‘teorije’ tudi v ‘prakso’ in naredila odvod v politiko in uradniške vode. V času kulturniškega ministrovanja Jožefa Školča (1997–2000) je bila državna sekretarka. Potem je dodobra zaznamovala poslanske klopi. Tudi tako, da je z intelektualno ostrino in nepopustljivostjo zarezala v marsikateri gnojni mehur slovenskega političnega (ne)bontona. V času stranke Zares (bila je med njenimi ustanovitelji) je bila ministrica za kulturo (2008–2011). Po tem se je leta 2012, kar ji je omogočil Zakon o poslancih, vrnila na RTV Slovenija, kjer do danes deluje kot avtorica in urednica v dokumentarnem programu. Že kar nekaj časa ji lahko sledimo (poleg drugih družbenih omrežij) tudi na blogu, kjer prepleta vsebinsko različne in bolj ali manj aktualne teme.

Film je zagotovo ena njenih ljubezni. Televizijska oddaja Povečava (Blow up), bila je njena avtorica in redaktorica (1989–1997), je bila eden pomembnejših »vzgojnih« vzvodov za razvoj filmske kulture pri nas. Ne samo zaradi rednih enournih mesečnih prispevkov o filmskih temah, nabralo se jih je skoraj sedemdeset, ampak tudi zaradi umeščanja filmske umetnosti in filmske produkcije v širši »sociološki, kulturološki, antropološki in zgodovinski družbeni kontekst«, kot stoji zapisano na njeni Wikipediji. Njen filmsko-publicističen rep je dolg. Med drugim je urejala filmsko rubriko v tedniku Telex, redno objavljala v Ekranu, na Radiu Slovenija, v Emzinu, Mladini, Naših razgledih, dnevnem časopisju, sodelovala v zbornikih in pripravila samostojne publikacije (recimo Hommage Hongkongu, Škuc, 1985). Poznavanje filma je posredovala tudi na predavanjih (Jesenski šoli filmske teorije), delavnicah in seminarjih. 

Stopila pa je tudi na ono stran kamere – kot avtorica in režiserka. Leta 2013 sta z Jasno Hribernik (režiserka) pripravili dokumentarni film Alfred & Sofie o Alfredu Nobelu in njegovem druženju s Celjanko Sofie Hess in mirovnico ter prvo žensko dobitnico Nobelove nagrade za mir Bertho von Suttner. In krajši filmsko-esejistični razmislek Epilog: MIR, ki problematizira razmerje vojne in miru ter ciklično prepletenost in spetost obeh. Lani je dokončala dvodelni dokumentarni film Ženska. Prvi del govori o zgodovini ženskega gibanja pri nas. Drugi osvetli podobe učiteljic, mater, podjetnic, žensk v vojnah in v socializmu ter njihov položaj v sodobnem času. 7 grehov in vrlin nosi letnico 2017. Prikazan je bil na Festivalu dokumentarnega filma, na RTV Slovenija in na 20. Festivalu slovenskega filma v Portorožu.

Še dve, na prvi pogled za ‘resne’ esejistične zapise precej obskurni podrobnosti je treba dodati. Na Viktorjih 1993 je prejela nagrado za najbolj elegantno oblečeno medijsko osebnost. Mediji radi omenjajo njeno pričesko in vedno izstopajoče uhane. Kratko pristrižene rdeče lase nosi, kot nekje izjavi sama, zaradi praktičnosti, saj skorajda ne potrebuje glavnika. A ne glede na ta, občutek imamo, programsko brezbrižni odnos do las, se slednje opazi in so vtisnjeni v naš kolektivni vizualni spomin. Tako kot dizajnerski uhani, od katerih se redko loči in v zbirko katerih je v primerjavi z lasmi vloženega bistveno več truda, kreativnosti in sredstev. Mogoče za samo razumevanje dela Majde Širce to ni bistveno. A če govorimo o grehu in vrlinah, in o tem bomo v nadaljevanju vendarle govorili, je na mestu vprašanje: Je zunanja podoba Majde Širca oziroma (ne)trud, ki ga vanjo vlaga, stvar ljubezni do lepega, torej krepost, ali stvar napuha, torej greh? Zdi se namreč, da je to, ali naše delovanje, želje in mišljenje usmerjajo grešni ali krepostni vzgibi, nosilna dilema njenega najnovejšega dvodelnega dokumentarnega filma 7 grehov in vrlin. Se grehe in vrline da preprosto razločiti z zlaganjem enih na to in drugih na drugo stran? Ali pa je binarna klasifikacija naših dejanj in naših porivov na dobre in slabe bistveno bolj kompleksno početje?

            /…/

Ni komentarjev
Objavi komentar

5 × three =