Pokličite nas +386 (0) 14 372 101

Cvetka Bevc z Josipom Ostijem

Sodobnost / Uncategorized  / Cvetka Bevc z Josipom Ostijem

Cvetka Bevc z Josipom Ostijem

Bevc: Ne samo glede na letošnji cvetober, tudi glede na vaš celotni opus ne preseneča, da so vas nekoč označili za tistega, ki piše s svetlobno hitrostjo. In to izvrstno, o čemer ne nazadnje pričajo številna priznanja in nagrade: v Sloveniji ste prejeli Jenkovo in Veronikino nagrado, nagrado zlata ptica, Župančičevo  in Potokarjevo listino, pa plaketo mesta Ljubljana in Župančičevo nagrado ter mednarodno nagrado Vilenica,, prejeli pa ste tudi nagrado Zlatno kolo, posebno mednarodno priznanje za poezijo Scritture di Frontiera (Trst), nagrado založbe Bosanska riječ (Tuzla/Wupertal), mednarodno nagrado za poezijo Annibale Ruccello (Castellamare di Stabia) … Kje pa so začetki vašega literarnega snovanja?

 

Osti: Najprej vam moram nekaj priznati. V prvi vrsti sem bralec. Vsaka prebrana knjiga je kot življenje, ki sem ga živel. In takšnega, kot sem, so me ustvarile predvsem knjige. Na življenje pisatelja sem postal obsojen pri petnajstih letih, ko je v srednješolskem glasilu Bosne in Hercegovine izšla moja prva pesem. (Prva knjiga pesmi je izšla dosti pozneje.) A takrat se nisem ukvarjal samo z literaturo, temveč tudi z atletiko, šest let sem bil celo v državni reprezentanci, bil sem večkratni rekorder in prvak Bosne in Hercegovine v sprinterskih kategorijah. Seveda sem razmišljal o knjigi. Toda – ali ne bodo nekateri rekli, da sem najboljši pesnik med atleti, drugi pa, da sem najboljši atlet med pesniki, kar ne bi nujno pomenilo, da sem dober pesnik ali atlet. Moja prva knjiga je tako izšla šele leta 1971, ko sem se nehal ukvarjati z atletiko. To je bila zbirka Tat sanj (Snokradica), zanjo sem prejel nagrado Trebinjskih večerov poezije za najboljši pesniški prvenec v Bosni in Hercegovini.

 

Bevc: Do danes ji je sledilo več kot trideset pesniških zbirk, med najodmevnejšimi so bile Kraški Narcis, Veronikin prt, Rosa mystica, Vse ljubezni so nenavadne, Salamonov pečat, Tomajski vrt, Objemam te in poljubljam v vseh barvah Marca Chagalla in še bi lahko naštevali. Kljub njihovi raznolikosti se nemara tudi zaradi večkrat izpostavljenih besed v naslovih zbirk kaže kot stalnica upesnjevanje ljubezni. Lahko bi rekli, da je to najpomembnejši del vaše pesniške poetike.

 

Osti: Zagotovo je to ljubezen. Zato pogosto izpostavljam to besedo, tako v poeziji kot tudi v prozi. Celo namenoma. Čeprav vem, da to nekatere moti, še med pisatelji se najdejo taki, ki se je izogibajo. Kljub temu, da smo vsi otroci ljubezni. Tudi moja prva pesem, napisana in objavljena, je bila ljubezenska. Kot so to tudi pesmi iz mojih zadnjih pesniških zbirk in številne v celotnem pesniškem opusu. Tako ljubezenske v ožjem pomenu, najpogosteje do ljubeče ženske, pa tudi do vsega drugega meni ljubečega. Od matere in družinskih članov, prek prijateljev, narave, živali … in do jezika. Prav ljubezen do jezika je bila, ker se predvsem imam za bralca, zagotovo usodna, tudi za moje pisanje. Tako nekoč v srbohrvaščini kot danes oziroma že dvajset let v slovenščini. Besedo ljubezen sem pogosto izpostavil tudi v naslovih knjig, na primer med pesniškimi Vse ljubezni so nenavadne in Na križu ljubezni, in med proznimi Učitelj ljubezni. Tudi moja knjiga pesmi za otroke, objavljena v Sloveniji pred četrt stoletja v prevodu Borisa A. Novaka, je imela naslov Ljubezensko dvorišče. Vse to kaže, da je moj vzgib za marsikaj v življenju bila in ostala ljubezen. Iz ljubezni do slovenske literature sem se naučil slovenskega jezika in z ljubeznijo sem se lotil prevajanja del slovenskih avtorjev in avtoric ter do zdaj prevedel 120 knjig in 17 iger. Iz ljubezni do Barbare sem prišel iz Sarajeva v Ljubljano, čeprav sem bil prepričan, da bom vse življenje preživel v svojem rojstnem mestu. Iz ljubezni do Kosovela in njegove poezije sem se odločil živeti v Tomaju ter v njem začel tudi pisati v slovenščini.

 

Bevc: Ali tu leži odgovor, zakaj pisati poezijo?

 

Osti: Zato, da ohranimo to ljubezen z več obrazi. Ne verjamem, da je mogoče pisati pesmi iz sovraštva in o sovraštvu. Vsaj ne takšne, ki bi bila resnična poezija.

 

/…/

Ni komentarjev
Objavi komentar

1 × four =