Pokličite nas +386 (0) 14 372 101

Andrej Blatnik: Ugrizi (Diana Pungeršič)

Sodobnost / Uncategorized  / Andrej Blatnik: Ugrizi (Diana Pungeršič)

Andrej Blatnik: Ugrizi (Diana Pungeršič)

Andrej Blatnik: Ugrizi.

Ljubljana: LUD Literatura (Zbirka Prišleki), 2018.

 

/…/

Če je v Saj razumeš? ženska stekla na oder k Micku Jaggerju in mu nekaj zašepetala na uho, zdaj o tovrstnem polbožanstvu in spočetju otroka z njim (želje in samoslepitve nimajo meja) ženska le sanjari. In (romantični) razkorak med »idealom« in »stvarnostjo« se z vsako zgodbo le veča. A tisto prvo je bila pravzaprav druga, udarniška/rock generacija naših (pra)starih mam in očetov, tokratna Blatnikova zbirka pa nemara govori o sodobnem v stagnacijo ujetem človeku, o statičnem tukaj in zdaj, kjer je »Superman v akciji« pač le okras na kozarcu … Morda zgodbe nekaj malega sporočajo celo o naši zaspani in zasanjani domovini? »Danes so bile dovoljene sanje, jutri bo nov dan.« Kakor koli, zdi se, da z vsako novo miniaturko ugriznemo v bistvo – očem za rožnatimi očali, ki se pač danes najboljše prodajajo, nevidno, seveda. In čeprav že uvodna zgodba Besede spremenijo ironično spodnese vsakršno (potencialno) utvaro o družbenoaktivističnih učinkih literature, Šeherezada vendarle ostaja in zbirko celo uvaja! Ugrizi pa mimogrede spomnijo, naj od zgodb ne pričakujemo, da bodo zares zares »reševale« življenja, da je morda največ, kar lahko storijo, da pričarajo najčudovitejšo noč, kar jih je kdaj bilo … Ob pozornem branju te zbirke se utegne zgoditi ena lepših.

Kajti protislovno, ob vsej opisani negativni viziji, zasanjanosti in pasivnosti likov iz teh mestoma s humorjem prežetih proznih zapredkov ne prilezejo vešče, temveč lahkotni, sproščeni, celo zafrkljivi metuljčki. Tako sproščeno in frivolno nemara zgodbe učinkujejo prav zaradi preprostih rim, ki se tu in tam prikradejo v besedilo in ustvarjajo poseben živahen, brezskrben ritem. Ugrizi sicer niso kakšni novi Kaki vojaki, saj so v rime zazankani le določeni, pogosto sklepni odlomki, je pa tako ustvarjena diskrepanca med (resno) vsebino in (otroško/naivno/igrivo) formo sila nenavadna, vzbuja dodatno pozornost, predvsem pa vsakič znova razelektri ozračje. Na rokokoizacijo sloga se navadimo in sprejmemo igro; h »ključnikom«, ki označujejo Blatnikov (kratkoprozni) opus – postmodernistično, minimalizem, metafikcija, eksistencializem, obrat od aktivnega k pasivnemu subjektu … – pa pač pripišemo rimana proza. Le katero iztočnico bomo pripisali ob naslednji zbirki?

Ni komentarjev
Objavi komentar

5 × four =