Pokličite nas +386 (0) 14 372 101

Sončnica na rami

Sodobnost / Natečaji  / Sončnica na rami

Sončnica na rami

Z veseljem sporočamo, da je komisija v sestavi dr. Marijanca Ajša Vižintin, predsednica, Jana Bauer, članica, in Katja Kac, članica, izbrala tri nominirance za nagrado za spodbujanje veselja do branja sončnica na rami 2018. Nominirance navajamo po abecednem vrstnem redu:

Urša Bajda in Marjana Eberlinc, OŠ Tončke Čeč, Trbovlje,

Andrej Jalen, Knjižnica Antona Tomaža Linharta, Radovljica,

Jelka Kosi, Gimnazija Ptuj. Vsem nominirancem čestitamo.

Prejemnico ali prejemnika nagrade za spodbujanje veselja do branja sončnica na rami 2018 bomo razglasili 24. maja 2018 na Pomladnem srečanju Sodobnosti.


Utemeljitve, Sončnica na rami, 2018

ANDREJ JALEN, dobitnik nagrade za spodbujanje veselja do branja »sončnica na rami« 2018

Ste vedeli, da superjunaki zares obstajajo? Kar nekaj jih je med nami. Na Gorenjskem imamo SUPERKNJIŽNIČARJA. Kako ga spoznate? Po kovčku s pravljicami, po velikem srcu in glavi, polni odličnih idej. Zavetje mu nudi Knjižnica Antona Tomaža Linharta v Radovljici, natančneje podružnica Blaža Kumerdeja na Bledu. Vendar ga boste težko našli tam, kajti ima posebne sposobnosti, s katerimi hoče izboljšati svet.

Poznajo ga otroci iz okoliških vrtcev in osnovnih šol, poznajo ga blizu in daleč, poznajo ga mladostniki pa tudi babice in dedki. Če ga ni v knjižnici, je morda na Festivalu zelišč, kjer pripoveduje zeliščne zgodbe. Če ni tam, seznanja otroke s knjižničarsko dejavnostjo v Domu krajanov. Ali pa je na Dnevih evropske kulturne dediščine, kjer pripoveduje pravljice na temo vode. Ali na Festivalu Brati gore. Ali na Kulturnem Bazarju. Mogoče pa ravno sodeluje na Evropski konferenci o pismenosti v Avstriji, na konferenci o branju v Dublinu, Rusiji ali na Finskem.

Že devet let sodeluje pri mednarodnem projektu »Noč z Andersenom«, ki je namenjen širjenju bralne kulture in povezovanju knjižnic po celem svetu. Če ga še vedno ne najdete, potem najbrž snuje ideje in pripravlja gradivo za nove projekte, s katerimi bo s knjigami in z zgodbami pomagal dvigati raven bralne pismenosti in vključevati ranljive skupine prebivalstva.

A ne moremo se znebiti občutka, da je na sinologu in sociologu kulture, bibliotekarju in pedagogu pustil največji pečat prav poseben projekt. To je projekt »Zmoremo – čez ovire do oviranih«. Projekt je potekal na področju občin Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica. V njem je sodelovalo več kot 1200 otrok. Z njim je polnočutnim otrokom pa tudi njihovim učiteljem približal svet slepih in slabovidnih.

Kot vsak superjunak se tudi on pretvarja, da je čisto navaden človek. Sodelavci ga poznajo pod imenom Andrej Jalen. Zdaj ga poznamo tudi mi in mu z veseljem in iskreno podeljujemo nagrado »Sončnica na rami 2018«.

 

MARJANA EBERLINC in URŠA BAJDA, dobitnici priznanja za spodbujanje veselja do branja »sončnica na rami« 2018

Osnovna šola Tončke Čeč v Trbovljah ima srečo. Pravzaprav sta sreči kar dve. Marjana Eberlinc in Urša Bajda, strokovni delavki šolske knjižnice. Z izvirnimi strokovnimi pristopi skrbita za spodbujanje veselja do branja med otroki in najstniki. Svojo ljubezen do kvalitetne literature in knjižničarstva širita tudi zunaj šolskega okoliša, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni. Na OŠ Tončke Čeč potekajo številni projekti za spodbujanje branja. Nekateri med njimi, npr. projekt NAJ BRALEC, ki sta ga zasnovali že pred desetletjem, so se začeli udejanjati tudi v drugih slovenskih šolah. Knjižničarki spodbujata družinsko branje, sodelovalno branje, kjer starejši učenci berejo mlajšim, dodajata branju humanitarno noto. Spremljata branje v tretjem razredu, v želji, da bi lahko pravočasno pomagali tistim, pri katerih branje še ni avtomatizirano.

Na OŠ Tončke Čeč potekajo knjižne menjalnice, razstave knjig, širi se izjemno pozitiven odnos do branja. Svoj besedni potencial izkoriščajo tako nadarjeni učenci, kot tisti, ki pri branju potrebujejo dodatne spodbude. V njihovi šolski knjižnici se pišejo strategije za razvijanje bralne pismenosti, pripravljajo se referati za mednarodne kongrese šolskih knjižničarjev. V Cobissu zasledimo več kot dvajset prispevkov Marjane Eberlinc in Urše Bajda v povezavi z motivacijo, branjem, debatami, s knjižničnim okoljem in s pismenostjo mladih. Vsem, ki bi želeli slediti njunem zgledu, priporočamo spremljanje spletnega dnevnika z dogodki v NJUNI šolski knjižnici.

 

JELKA KOSI, dobitnica priznanja za spodbujanje veselja do branja »sončnica na rami« 2018

Kako spodbujati branje v času, ko izgublja tekmo z zasloni pametnih telefonov? Kako širiti branje med mladimi, ki, polni vsakodnevnih obveznosti, vse težje najdejo čas za knjigo? Odgovor: Gimnazija Ptuj, šolska knjižnica, Jelka Kosi. Uspešen posameznik mora poznati raznovrstne oblike pismenosti, pri čemer je ključno, da je za razumevanje prebranega besedila pomembna osnovna bralna spretnost. Mladostnike je treba vabiti med knjižne platnice v ritmu njihovih srčnih utripov, česar se zelo dobro zaveda strokovna delavka šolska knjižničarka Jelka Kosi. Uspela je povezati teorijo in prakso, s poudarkom na razvijanju bralne kulture. Šolsko knjižnico je spremenila v prostor povezovanja in sodelovanja, v prostor timskih, medpredmetnih povezav. Na ta način ne doprinaša le k informacijski pismenosti dijakov, temveč tudi k pridobivanju veščin, potrebnih za uspešno učenje učenja, vseživljenjsko učenje in za vsakodnevno življenje.

Ptujske gimnazijce že vrsto let združuje v bralnem klubu Dotik knjige, s pomočjo katerega širi njihova bralna obzorja in bralne strategije. Mladim nudi prostor za pogovore in skupaj z njimi daje knjigi širši pomen. Bralni klub ponuja gimnazijkam in gimnazijcem možnost lastnega literarnega udejstvovanja. Kot poklon vsakoletnemu praznovanju mednarodnega dneva šolskih knjižnic so npr. v klubu Dotik knjige organizirali razstavo lastnih literarnih stvaritev Knjige ptujskih gimnazijcev. Jelka Kosi ni inovativna in dejavna le v šolskem okolišu, pač pa redno spremlja in se udeležuje nacionalnih in mednarodnih dogodkov, povezanih z bralno pismenostjo in s knjižničarstvom. Na njih sodeluje tudi z lastnimi prispevki in s svojim raziskovalnim delom.

Ni komentarjev
Objavi komentar

three × five =